Page 271 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 271
odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko uspešnostjo ...
Razprava in sklep
Namen pričujoče raziskave je bil preučiti vlogo starševskih kazalnikov pri
šolski uspešnosti mladih. Rezultati bivariatnih analiz so pokazali, da imata
oba starševska kazalnika (vzgojni stili in starševska vpletenost), kadar sta
preučena posamezno, pomembno vlogo pri pojasnjevanju šolske uspešnosti
mladih. Šolska uspešnost mladih se statistično značilno razlikuje glede na
prevladujoči starševski vzgojni stil, pri čemer najvišjo povprečno oceno do-
segajo avtoritativno vzgojeni, najnižjo pa mladi, ki so bili deležni zanemar-
jajoče vzgoje. To je skladno tudi z nekaterimi preteklimi raziskavami, tako
med mladimi v drugih državah (gl. npr. Dornbusch et al., 1987; Newman et
al., 2015; Pong et al., 2010) kot v Sloveniji (gl. npr. Cupar, 2018; Flere in Tav-
čar Krajnc, 2011). Pri starševski vpletenosti v izobraževanje mladostnikov
pa je pomemben predvsem način vključevanja staršev – medtem ko je star-
ševska podpora povezana z višjo oceno, je starševski nadzor povezan z niž-
jo. Slednje sicer ni povsem skladno z ugotovitvami raziskave Marjanovič
Umekove in sodelavcev (2006), v kateri sta bili obe obliki starševske vplete-
nosti povezani z nižjo oceno. Razhajanja v rezultatih obeh raziskav bi sicer
med drugim lahko pripisali nekaterim metodološkim razlikam, med dru-
gim starostni strukturi vzorca in dejstvu, da smo v naši raziskavi vplete-
nost staršev merili s percepcijo mladostnikov, v navedeni raziskavi pa s per-
cepcijo staršev, prav tako pa je morda v Sloveniji prišlo do sprememb glede
pogostosti uporabe, predvsem pa glede učinkovitosti posameznih dimenzij
starševske vpletenosti za izobraževalne dosežke mladih.
Na podlagi naših rezultatov lahko glede pomena posameznih staršev-
skih kazalnikov sklenemo, da so za višjo šolsko uspešnost mladih v Slove-
niji pomembna predvsem takšna vedenja in ravnanja staršev, ki temeljijo na
toplih medsebojnih odnosih in pri katerih mladostniki vlogo staršev doje-
majo kot podporno, ne pa kot (pretirano) nadzirajočo. Stimulativno vlogo
topline in podpore staršev in destimulativno vlogo nadzora za pozitivne iz-
ide mladih v različnih državah ugotavljajo tudi nekatere druge novejše raz-
iskave (npr. Calafat et al., 2014; Garcia et al., 2019).
Nadalje na podlagi hkratne analize različnih dejavnikov družinske-
ga okolja ugotavljamo, da so za šolsko uspešnost mladih v Sloveniji bolj kot
njihovi vzgojni stili pomembna vedenja staršev, ki se nanašajo na šolo in iz-
obraževanje mladostnika. Podobno (manjšo) pomembnost vzgojnih stilov
v primerjavi z vpletenostjo staršev pri šolski uspešnosti je nakazala tudi ena
izmed meta analiz (Pinquart, 2016), vendar velja ob tem upoštevati, da je
učinek vzgoje lahko tudi posreden. Vzgojni stili namreč lahko delujejo kot
271
Razprava in sklep
Namen pričujoče raziskave je bil preučiti vlogo starševskih kazalnikov pri
šolski uspešnosti mladih. Rezultati bivariatnih analiz so pokazali, da imata
oba starševska kazalnika (vzgojni stili in starševska vpletenost), kadar sta
preučena posamezno, pomembno vlogo pri pojasnjevanju šolske uspešnosti
mladih. Šolska uspešnost mladih se statistično značilno razlikuje glede na
prevladujoči starševski vzgojni stil, pri čemer najvišjo povprečno oceno do-
segajo avtoritativno vzgojeni, najnižjo pa mladi, ki so bili deležni zanemar-
jajoče vzgoje. To je skladno tudi z nekaterimi preteklimi raziskavami, tako
med mladimi v drugih državah (gl. npr. Dornbusch et al., 1987; Newman et
al., 2015; Pong et al., 2010) kot v Sloveniji (gl. npr. Cupar, 2018; Flere in Tav-
čar Krajnc, 2011). Pri starševski vpletenosti v izobraževanje mladostnikov
pa je pomemben predvsem način vključevanja staršev – medtem ko je star-
ševska podpora povezana z višjo oceno, je starševski nadzor povezan z niž-
jo. Slednje sicer ni povsem skladno z ugotovitvami raziskave Marjanovič
Umekove in sodelavcev (2006), v kateri sta bili obe obliki starševske vplete-
nosti povezani z nižjo oceno. Razhajanja v rezultatih obeh raziskav bi sicer
med drugim lahko pripisali nekaterim metodološkim razlikam, med dru-
gim starostni strukturi vzorca in dejstvu, da smo v naši raziskavi vplete-
nost staršev merili s percepcijo mladostnikov, v navedeni raziskavi pa s per-
cepcijo staršev, prav tako pa je morda v Sloveniji prišlo do sprememb glede
pogostosti uporabe, predvsem pa glede učinkovitosti posameznih dimenzij
starševske vpletenosti za izobraževalne dosežke mladih.
Na podlagi naših rezultatov lahko glede pomena posameznih staršev-
skih kazalnikov sklenemo, da so za višjo šolsko uspešnost mladih v Slove-
niji pomembna predvsem takšna vedenja in ravnanja staršev, ki temeljijo na
toplih medsebojnih odnosih in pri katerih mladostniki vlogo staršev doje-
majo kot podporno, ne pa kot (pretirano) nadzirajočo. Stimulativno vlogo
topline in podpore staršev in destimulativno vlogo nadzora za pozitivne iz-
ide mladih v različnih državah ugotavljajo tudi nekatere druge novejše raz-
iskave (npr. Calafat et al., 2014; Garcia et al., 2019).
Nadalje na podlagi hkratne analize različnih dejavnikov družinske-
ga okolja ugotavljamo, da so za šolsko uspešnost mladih v Sloveniji bolj kot
njihovi vzgojni stili pomembna vedenja staršev, ki se nanašajo na šolo in iz-
obraževanje mladostnika. Podobno (manjšo) pomembnost vzgojnih stilov
v primerjavi z vpletenostjo staršev pri šolski uspešnosti je nakazala tudi ena
izmed meta analiz (Pinquart, 2016), vendar velja ob tem upoštevati, da je
učinek vzgoje lahko tudi posreden. Vzgojni stili namreč lahko delujejo kot
271
