Page 264 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 264
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
ključni dejavnik otrokovih izobraževalnih izidov (Anderson et al., 2003;
Hoferichter in Raufelder, 2019; Raufelder et al., 2015;). Po drugi strani pa
starši pogosto, v želji pomagati svojemu otroku, do svojih otrok izražajo
stališča in privzemajo vedenjske vzorce, ki jih njihovi otroci doživljajo kot
pritisk, torej kot nerealna oz. (pre)visoka pričakovanja, cilje in zahteve do
otroka in njegovega šolskega angažmaja in dosežkov (Anderson et al., 2003;
Leff in Hoyle, 1995; Raufelder et al., 2015). Ob tem lahko starševski pritisk
mladostniki doživljajo ne glede na lastno šolsko uspešnost. Po eni strani
lahko pritisk doživljajo v šoli manj uspešni otroci (kadar starši vztrajajo,
da mladostniki izboljšajo svoj uspeh), po drugi pa tudi nadpovprečno us-
pešni otroci (denimo zaradi starševskega pritiska glede ohranitve visokih
ocen). Nekatere raziskave denimo kažejo, da največ pritiska staršev doživ-
ljajo povprečno uspešni učenci (Deb et al. 2015), druge pa, da je pritisk/nad-
zor staršev povezan s slabšim šolskim uspehom in izidi, starševska podpo-
ra pa z višjimi (Hoferichter in Raufelder, 2019; Karbach et al., 2013; Núñez et
al., 2019). Obe dimenziji starševske vpletenosti v izobraževanje mladostni-
ka torej igrata pomembno vlogo, a pogosto z različnimi izidi mladostnika
(Amado et al. 2015; Anderson et al. 2003; Ringeisen in Raufelder 2015).
Poleg staršev k šolski uspešnosti mladostnikov pomembno prispevajo
tudi druge značilnosti neposrednega družinskega okolja. Številne raziska-
ve denimo kažejo, da je pomemben dejavnik šolske uspešnosti mladih so-
cioekonomski status družine, pri čemer so mladostniki iz družin z višjim
socioekonomskim statusom v šoli bolj uspešni kot tisti iz družin z manj iz-
obraženimi starši ali z nižjim ekonomskim položajem (Flere et al., 2009;
OECD, 2012; Peček et al., 2006). Prav tako nekatere raziskave izpostavljajo
pomembno vlogo strukture družine (Jeynes, 2005; Rodgers in Rose, 2001),
pri čemer imajo predvsem otroci ločenih staršev pogosteje slabši šolski us-
peh kot otroci iz tradicionalnih družin (Amato, 2001; Gorard in Smith,
2004).
Raziskovanje vloge družinskega okolja pri šolski uspešnosti
v Sloveniji
Tudi v Sloveniji posamezne pretekle raziskave izpostavljajo prispevek raz-
ličnih vidikov družinskega okolja mladostnikov k njihovim šolskim izi-
dom, zlasti vloge staršev. Tako npr. raziskave na vzorcih slovenske mladine
kažejo, da so boljši šolski izidi povezani z avtoritativnim vzgojnim stilom
(Cupar, 2018; Flere in Tavčar Krajnc, 2011; Kirbiš, Cupar in Tavčar Krajnc,
2021) oziroma slabši izidi z avtoritarnim in permisivnim vzgojnim stilom
264
ključni dejavnik otrokovih izobraževalnih izidov (Anderson et al., 2003;
Hoferichter in Raufelder, 2019; Raufelder et al., 2015;). Po drugi strani pa
starši pogosto, v želji pomagati svojemu otroku, do svojih otrok izražajo
stališča in privzemajo vedenjske vzorce, ki jih njihovi otroci doživljajo kot
pritisk, torej kot nerealna oz. (pre)visoka pričakovanja, cilje in zahteve do
otroka in njegovega šolskega angažmaja in dosežkov (Anderson et al., 2003;
Leff in Hoyle, 1995; Raufelder et al., 2015). Ob tem lahko starševski pritisk
mladostniki doživljajo ne glede na lastno šolsko uspešnost. Po eni strani
lahko pritisk doživljajo v šoli manj uspešni otroci (kadar starši vztrajajo,
da mladostniki izboljšajo svoj uspeh), po drugi pa tudi nadpovprečno us-
pešni otroci (denimo zaradi starševskega pritiska glede ohranitve visokih
ocen). Nekatere raziskave denimo kažejo, da največ pritiska staršev doživ-
ljajo povprečno uspešni učenci (Deb et al. 2015), druge pa, da je pritisk/nad-
zor staršev povezan s slabšim šolskim uspehom in izidi, starševska podpo-
ra pa z višjimi (Hoferichter in Raufelder, 2019; Karbach et al., 2013; Núñez et
al., 2019). Obe dimenziji starševske vpletenosti v izobraževanje mladostni-
ka torej igrata pomembno vlogo, a pogosto z različnimi izidi mladostnika
(Amado et al. 2015; Anderson et al. 2003; Ringeisen in Raufelder 2015).
Poleg staršev k šolski uspešnosti mladostnikov pomembno prispevajo
tudi druge značilnosti neposrednega družinskega okolja. Številne raziska-
ve denimo kažejo, da je pomemben dejavnik šolske uspešnosti mladih so-
cioekonomski status družine, pri čemer so mladostniki iz družin z višjim
socioekonomskim statusom v šoli bolj uspešni kot tisti iz družin z manj iz-
obraženimi starši ali z nižjim ekonomskim položajem (Flere et al., 2009;
OECD, 2012; Peček et al., 2006). Prav tako nekatere raziskave izpostavljajo
pomembno vlogo strukture družine (Jeynes, 2005; Rodgers in Rose, 2001),
pri čemer imajo predvsem otroci ločenih staršev pogosteje slabši šolski us-
peh kot otroci iz tradicionalnih družin (Amato, 2001; Gorard in Smith,
2004).
Raziskovanje vloge družinskega okolja pri šolski uspešnosti
v Sloveniji
Tudi v Sloveniji posamezne pretekle raziskave izpostavljajo prispevek raz-
ličnih vidikov družinskega okolja mladostnikov k njihovim šolskim izi-
dom, zlasti vloge staršev. Tako npr. raziskave na vzorcih slovenske mladine
kažejo, da so boljši šolski izidi povezani z avtoritativnim vzgojnim stilom
(Cupar, 2018; Flere in Tavčar Krajnc, 2011; Kirbiš, Cupar in Tavčar Krajnc,
2021) oziroma slabši izidi z avtoritarnim in permisivnim vzgojnim stilom
264
