Page 272 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 272
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
dejavnik različnih vidikov odnosa mladostnikov do izobraževanja in anga-
žiranosti za šolsko delo, kot npr. motiviranost in zanimanje za šolo, splo-
šna oz. akademska samopodoba in spoprijemanje z zahtevami in izzivi izo-
braževanja (Aunola et al., 2000; Strage in Swanson Brandt, 1999), kar lahko
prispeva k sami šolski uspešnosti. Takšno vlogo vzgojnih stilov potrjuje
tudi raziskava Steinberga in sodelavcev (1992: 1266), ki so ugotovili, da je
učinek vpletenosti staršev boljši, če se pojavlja v kontekstu avtoritativnega
družinskega okolja. Prav zaradi tesne povezanosti družinskega in šolske-
ga okolja bi bilo potrebno v prihodnjih raziskavah v analize vključiti tudi
vlogo šolskega okolja. Prav tako bi bilo smiselno preučiti vlogo obeh star-
ševskih kazalnikov pri drugih šolskih oz. izobraževalnih izidih ter anali-
zirati morebitne mediacijske mehanizme, ki bi lahko pojasnili odnos med
starševskimi vedenji (vzgojnimi stili in vpletenostjo staršev) in šolsko us-
pešnostjo.
Kljub nekaterim omejitvam naših ugotovitev, med drugim povezanih
s presečnostjo podatkov in omejenim naborom spremenljivk izobraževal-
nih izidov, pričujoča raziskava zapolnjuje nekatere vrzeli dosedanjih raz-
iskav na tem področju. Če povzamemo, ugotovitve naše raziskave potr-
jujejo pomembno vlogo delovanja staršev pri šolski uspešnosti mladih v
Sloveniji, predvsem starševske vpletenosti v izobraževanje. Na tej osnovi se
nakazuje tudi več potencialnih priporočil za učitelje, starše in odločeval-
ce v izobraževalni politiki. V prvi vrsti je potrebno ozaveščanje staršev in
učiteljev o pomenu staršev za šolsko uspešnost mladostnikov. Pri tem ima
pomembno vlogo šola kot institucija, ki lahko preko različnih programov
staršem ponudi izobraževanja in poda relevantne informacije o pomenu
njihove vpletenosti v mladostnikovo izobraževanje, predvsem pa predstavi
ustrezne pristope, ki se v raziskavah kažejo kot učinkovitejši (npr. značil-
nosti avtoritativne vzgoje in načini, kako lahko starši s svojo vpletenostjo
v šolsko delo mladostnikov delujejo podporno). Ob tem je pomembno tudi
spodbujanje sodelovanja staršev in učiteljev oz. šole pri šolskem delu otrok,
ki naj bo usmerjeno predvsem v takšne aktivnosti, ki staršem omogočajo
podporno vključevanje v šolske aktivnosti, kot je npr. dobra komunikaci-
ja med starši in učitelji. Kvalitetna medosebna interakcija med mladostni-
ki, starši in učitelji bo imela pozitivne posledice ne zgolj za šolsko uspešnost
mladostnikov, temveč bo krepila tudi druge vidike želenih izidov, vključno
z zdravjem in dobrim počutjem vseh treh skupin akterjev.
272
dejavnik različnih vidikov odnosa mladostnikov do izobraževanja in anga-
žiranosti za šolsko delo, kot npr. motiviranost in zanimanje za šolo, splo-
šna oz. akademska samopodoba in spoprijemanje z zahtevami in izzivi izo-
braževanja (Aunola et al., 2000; Strage in Swanson Brandt, 1999), kar lahko
prispeva k sami šolski uspešnosti. Takšno vlogo vzgojnih stilov potrjuje
tudi raziskava Steinberga in sodelavcev (1992: 1266), ki so ugotovili, da je
učinek vpletenosti staršev boljši, če se pojavlja v kontekstu avtoritativnega
družinskega okolja. Prav zaradi tesne povezanosti družinskega in šolske-
ga okolja bi bilo potrebno v prihodnjih raziskavah v analize vključiti tudi
vlogo šolskega okolja. Prav tako bi bilo smiselno preučiti vlogo obeh star-
ševskih kazalnikov pri drugih šolskih oz. izobraževalnih izidih ter anali-
zirati morebitne mediacijske mehanizme, ki bi lahko pojasnili odnos med
starševskimi vedenji (vzgojnimi stili in vpletenostjo staršev) in šolsko us-
pešnostjo.
Kljub nekaterim omejitvam naših ugotovitev, med drugim povezanih
s presečnostjo podatkov in omejenim naborom spremenljivk izobraževal-
nih izidov, pričujoča raziskava zapolnjuje nekatere vrzeli dosedanjih raz-
iskav na tem področju. Če povzamemo, ugotovitve naše raziskave potr-
jujejo pomembno vlogo delovanja staršev pri šolski uspešnosti mladih v
Sloveniji, predvsem starševske vpletenosti v izobraževanje. Na tej osnovi se
nakazuje tudi več potencialnih priporočil za učitelje, starše in odločeval-
ce v izobraževalni politiki. V prvi vrsti je potrebno ozaveščanje staršev in
učiteljev o pomenu staršev za šolsko uspešnost mladostnikov. Pri tem ima
pomembno vlogo šola kot institucija, ki lahko preko različnih programov
staršem ponudi izobraževanja in poda relevantne informacije o pomenu
njihove vpletenosti v mladostnikovo izobraževanje, predvsem pa predstavi
ustrezne pristope, ki se v raziskavah kažejo kot učinkovitejši (npr. značil-
nosti avtoritativne vzgoje in načini, kako lahko starši s svojo vpletenostjo
v šolsko delo mladostnikov delujejo podporno). Ob tem je pomembno tudi
spodbujanje sodelovanja staršev in učiteljev oz. šole pri šolskem delu otrok,
ki naj bo usmerjeno predvsem v takšne aktivnosti, ki staršem omogočajo
podporno vključevanje v šolske aktivnosti, kot je npr. dobra komunikaci-
ja med starši in učitelji. Kvalitetna medosebna interakcija med mladostni-
ki, starši in učitelji bo imela pozitivne posledice ne zgolj za šolsko uspešnost
mladostnikov, temveč bo krepila tudi druge vidike želenih izidov, vključno
z zdravjem in dobrim počutjem vseh treh skupin akterjev.
272
