Page 265 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 265
odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko uspešnostjo ...
(Cupar, 2018; Cupar in Lahe, 2019; Flere in Tavčar Krajnc, 2011). Po dru-
gi strani pa je npr. mednarodna raziskava, ki je poleg Slovenije vključeva-
la tudi pet drugih evropskih držav, podala nekoliko drugačne ugotovitve.
Tako kot v nekaterih drugih državah se je tudi v Sloveniji namreč izkaza-
lo, da je avtoritativna vzgoja sicer pozitivno povezana s šolskimi izidi, a so
permisivno vzgojeni mladostniki iz Slovenije dosegali celo boljšo šolsko us-
pešnost kot avtoritativno vzgojeni (Calafat et al., 2014). Raziskava, ki se je
osredotočila na nekatere druge vidike starševske vloge, pa je na vzorcu 427
mladostnikov iz Slovenije npr. ugotovila, da so boljši šolski izidi povezani z
manjšim starševskim pritiskom in pomočjo pri delu v šoli ter z nadzorom
in organizacijo časa za učenje (Marjanovič Umek et al., 2006: 45).
Med drugimi dejavniki družinskega okolja se je v slovenskih raziska-
vah kot pomemben izkazal tudi socioekonomski status družine, pri čemer
se med posameznimi kazalniki kot statistično značilen dejavnik kaže zlas-
ti izobrazba staršev. Številne raziskave v zadnjem desetletju tako potrjuje-
jo, da imajo otroci in mladostniki bolj izobraženih staršev tendenčno višjo
šolsko uspešnost (gl. npr. Cupar in Lahe, 2019; Flere, 2009; Flere in Tavčar
Krajnc, 2011; Marjanovič Umek et al., 2006; Peček et al., 2006).
Raziskovalna vrzel in namen raziskave
Navkljub številnim raziskavam šolske uspešnosti otrok in mladostnikov so
primerjave učinka vzgojnih stilov in vpletenosti staršev na šolsko uspeš-
nost mladostnikov relativno maloštevilne. Raziskava Steinberga in sode-
lavcev (1992) na 6.400 ameriških adolescentih je npr. ugotovila pomembno
prepletenost vzgojnih stilov in vpletenosti staršev pri šolskem uspehu mla-
dostnikov – učinek starševske vpletenosti na šolski uspeh mladostnikov je
namreč večji, če se ta pojavlja v kontekstu avtoritativne vzgoje. Na podlagi
meta analize 308 raziskav, v kateri sta bila preučena oba starševska kazalni-
ka (vzgojni stili in vpletenost staršev v izobraževanje), pa je avtor raziska-
ve zaključil, da so »specifična starševska vedenja, usmerjena k spodbuja-
nju šolskega uspeha,« pomembnejša kot (splošnejši) vzgojni stili (Pinquart,
2016: 488). Čeprav pomen prepletenosti različnih družinskih dejavnikov
za šolski uspeh mladostnikov nakazujejo tudi nekatere slovenske raziska-
ve (Marjanovič Umek et al., 2006), v Sloveniji in v državah srednje in ju-
govzhodne Evrope primanjkuje raziskav, ki bi hkrati empirično preučile in
primerjale učinek obeh starševskih kazalnikov – vzgojnih stilov in vple-
tenosti v šolo. Zato je bil namen naše raziskave preučiti odnos med štiri-
mi vzgojnimi stili, starševsko podporo in starševskim pritiskom v času od-
265
(Cupar, 2018; Cupar in Lahe, 2019; Flere in Tavčar Krajnc, 2011). Po dru-
gi strani pa je npr. mednarodna raziskava, ki je poleg Slovenije vključeva-
la tudi pet drugih evropskih držav, podala nekoliko drugačne ugotovitve.
Tako kot v nekaterih drugih državah se je tudi v Sloveniji namreč izkaza-
lo, da je avtoritativna vzgoja sicer pozitivno povezana s šolskimi izidi, a so
permisivno vzgojeni mladostniki iz Slovenije dosegali celo boljšo šolsko us-
pešnost kot avtoritativno vzgojeni (Calafat et al., 2014). Raziskava, ki se je
osredotočila na nekatere druge vidike starševske vloge, pa je na vzorcu 427
mladostnikov iz Slovenije npr. ugotovila, da so boljši šolski izidi povezani z
manjšim starševskim pritiskom in pomočjo pri delu v šoli ter z nadzorom
in organizacijo časa za učenje (Marjanovič Umek et al., 2006: 45).
Med drugimi dejavniki družinskega okolja se je v slovenskih raziska-
vah kot pomemben izkazal tudi socioekonomski status družine, pri čemer
se med posameznimi kazalniki kot statistično značilen dejavnik kaže zlas-
ti izobrazba staršev. Številne raziskave v zadnjem desetletju tako potrjuje-
jo, da imajo otroci in mladostniki bolj izobraženih staršev tendenčno višjo
šolsko uspešnost (gl. npr. Cupar in Lahe, 2019; Flere, 2009; Flere in Tavčar
Krajnc, 2011; Marjanovič Umek et al., 2006; Peček et al., 2006).
Raziskovalna vrzel in namen raziskave
Navkljub številnim raziskavam šolske uspešnosti otrok in mladostnikov so
primerjave učinka vzgojnih stilov in vpletenosti staršev na šolsko uspeš-
nost mladostnikov relativno maloštevilne. Raziskava Steinberga in sode-
lavcev (1992) na 6.400 ameriških adolescentih je npr. ugotovila pomembno
prepletenost vzgojnih stilov in vpletenosti staršev pri šolskem uspehu mla-
dostnikov – učinek starševske vpletenosti na šolski uspeh mladostnikov je
namreč večji, če se ta pojavlja v kontekstu avtoritativne vzgoje. Na podlagi
meta analize 308 raziskav, v kateri sta bila preučena oba starševska kazalni-
ka (vzgojni stili in vpletenost staršev v izobraževanje), pa je avtor raziska-
ve zaključil, da so »specifična starševska vedenja, usmerjena k spodbuja-
nju šolskega uspeha,« pomembnejša kot (splošnejši) vzgojni stili (Pinquart,
2016: 488). Čeprav pomen prepletenosti različnih družinskih dejavnikov
za šolski uspeh mladostnikov nakazujejo tudi nekatere slovenske raziska-
ve (Marjanovič Umek et al., 2006), v Sloveniji in v državah srednje in ju-
govzhodne Evrope primanjkuje raziskav, ki bi hkrati empirično preučile in
primerjale učinek obeh starševskih kazalnikov – vzgojnih stilov in vple-
tenosti v šolo. Zato je bil namen naše raziskave preučiti odnos med štiri-
mi vzgojnimi stili, starševsko podporo in starševskim pritiskom v času od-
265
