Page 270 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 270
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Dejavniki Ocena SE Wald p
oče in mati parametra . . .
0,159 0,772
0 0,165 0,089 0,358
0,144 0,844 0,969
zanemarjajoči vzgojni stil −0,046 . 0,001 .
0,156 0,010
avtoritarni vzgojni stil 0,151 0,135 . 0,058
. 6,561 .
permisivni vzgojni stil 0,006 0,135 3,599 0,012
0,131 0,331
avtoritativni vzgojni stil 0 . . .
6,343
nizka podpora −0,399** 0,946
srednja podpora −0,256 .
visoka podpora 0
nizek pritisk 0,34*
srednji pritisk 0,128
visok pritisk
0
Nagelkerke R2 = 0,136
Opomba: ** p < 0,01; * p < 0,05.
V Tabeli 48 so prikazani rezultati ordinalne regresijske analize, v ka-
teri je odvisna spremenljivka šolska uspešnost, neodvisne spremenljivke pa
oba vidika starševske vloge (vzgojni stili in obe dimenziji vpletenosti star-
šev v izobraževanje) ter druge sociodemografske in družinske socioeko-
nomske spremenljivke. Napovedovalne spremenljivke so skupaj pojasnile
13,6 % variance (Pseudo R2 Nagelkerke) v šolski uspešnosti. Izmed vseh v
multivariatni model vključenih spremenljivk je bil višji šolski uspeh stati-
stično značilno povezan z ženskim spolom (p < 0,001), nižjo starostjo (p <
0,001), boljšo prehransko varnostjo družine (p < 0,01) ter višjo izobrazbo
matere (p < 0,05) in očeta (p < 0,05). Samoocenjen ekonomski status druži-
ne in struktura družine s povprečno oceno nista bila povezana. Prav tako z
njo niso bili povezani vzgojni stili. Na drugi strani so imeli višjo povprečno
oceno mladi, ki so jim starši nudili najvišjo podporo in izvajali najnižji pri-
tisk, ob čemer je bila starševska podpora močnejši dejavnik šolske uspeš-
nosti kot starševski pritisk. Rezultati tako potrjujejo, da je ob upoštevanju
različnih družinskih dejavnikov za šolsko uspešnost mladih ključna star-
ševska vpletenost, predvsem starševska podpora.
270
Dejavniki Ocena SE Wald p
oče in mati parametra . . .
0,159 0,772
0 0,165 0,089 0,358
0,144 0,844 0,969
zanemarjajoči vzgojni stil −0,046 . 0,001 .
0,156 0,010
avtoritarni vzgojni stil 0,151 0,135 . 0,058
. 6,561 .
permisivni vzgojni stil 0,006 0,135 3,599 0,012
0,131 0,331
avtoritativni vzgojni stil 0 . . .
6,343
nizka podpora −0,399** 0,946
srednja podpora −0,256 .
visoka podpora 0
nizek pritisk 0,34*
srednji pritisk 0,128
visok pritisk
0
Nagelkerke R2 = 0,136
Opomba: ** p < 0,01; * p < 0,05.
V Tabeli 48 so prikazani rezultati ordinalne regresijske analize, v ka-
teri je odvisna spremenljivka šolska uspešnost, neodvisne spremenljivke pa
oba vidika starševske vloge (vzgojni stili in obe dimenziji vpletenosti star-
šev v izobraževanje) ter druge sociodemografske in družinske socioeko-
nomske spremenljivke. Napovedovalne spremenljivke so skupaj pojasnile
13,6 % variance (Pseudo R2 Nagelkerke) v šolski uspešnosti. Izmed vseh v
multivariatni model vključenih spremenljivk je bil višji šolski uspeh stati-
stično značilno povezan z ženskim spolom (p < 0,001), nižjo starostjo (p <
0,001), boljšo prehransko varnostjo družine (p < 0,01) ter višjo izobrazbo
matere (p < 0,05) in očeta (p < 0,05). Samoocenjen ekonomski status druži-
ne in struktura družine s povprečno oceno nista bila povezana. Prav tako z
njo niso bili povezani vzgojni stili. Na drugi strani so imeli višjo povprečno
oceno mladi, ki so jim starši nudili najvišjo podporo in izvajali najnižji pri-
tisk, ob čemer je bila starševska podpora močnejši dejavnik šolske uspeš-
nosti kot starševski pritisk. Rezultati tako potrjujejo, da je ob upoštevanju
različnih družinskih dejavnikov za šolsko uspešnost mladih ključna star-
ševska vpletenost, predvsem starševska podpora.
270
