Page 263 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 263
odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko uspešnostjo ...
tako npr. kažejo, da je avtoritativni vzgojni stil (visoka odzivnost in visok
nadzor) praviloma povezan z višjo šolsko uspešnostjo, avtoritarni (nizka
odzivnost in visok nadzor) in izključujoči (nizka odzivnost in nizek nad-
zor) pa z nižjo (Abar et al., 2009; Majumder, 2016; Yasmin et al., 2014). Naj-
bolj neenotno se v različnih raziskavah kaže predvsem vloga permisivnega
vzgojnega stila – čeprav po eni strani nekatere raziskave kažejo njegovo po-
vezanost s slabšo šolsko uspešnostjo kot pri avtoritativnem (Masud et al.,
2015), pa po drugi strani vse več novejših raziskav kaže, da je lahko povezan
tudi z boljšo šolsko uspešnostjo in šolskimi izidi (Calafat et al., 2014; Gar-
cia et al., 2019).
Nekateri avtorji ob tem izpostavljajo, da je eden glavnih mehanizmov,
zaradi katerega toplina/bližina staršev – bodisi v kombinaciji brez nadzo-
ra (permisivni vzgojni stil) ali z nadzorom (avtoritativni vzgojni stil) – veča
šolsko uspešnost, spodbujanje večje psihosocialne zrelosti, s čimer je po-
vezana večja samozavest in motiviranost za delo (Calafat et al., 2014; Ste-
inberg, 2001). Po drugi strani pa avtoritarni in zanemarjajoči stil znižuje-
ta šolske izide bodisi zaradi pretiranega nadzora/zlorabe moči (avtoritarni
vzgojni stil; gl. npr. Baumrind et al., 2010: 185) ali popolne starševske odsot-
nosti (zanemarjajoči vzgojni stil), ki na otroka deluje destimulativno.
Kljub prepoznani pomembni vlogi vzgojnih stilov pri šolskih izidih
otrok pa raziskovalci izpostavljajo tudi velik pomen vedenj staršev, ki se
konkretneje navezujejo na izobraževanje, kot je npr. »starševska vplete-
nost« (angl. parental involvement) v šolanje in izobraževalni proces otro-
ka. Starševska vpletenost zajema različne vidike angažmaja staršev, in sicer
tako njihovega sodelovanja s šolo in učitelji kot tudi vključevanja v izobra-
ževanje otrok v okviru družine. Še posebej je pomembna v Sloveniji, saj po-
datki mednarodne raziskave sedmih evropskih držav o vpletenosti staršev
v izobraževanje otrok kažejo, da so prav v Sloveniji starši najpogosteje vple-
teni v izobraževanje svojih otrok (Ule, 2015). Ob tem je pomembno izposta-
viti, da nekateri vidiki vpletenosti staršev bolj prispevajo k uspešnosti kot
drugi. Tako je denimo komunikacija staršev z otroki o šolskih aktivnostih
v večji meri povezana s šolskimi izidi kot pa nadzor staršev nad šolskimi
aktivnostmi in domačimi nalogami (Castro et al., 2015), ki je s šolsko uspeš-
nostjo lahko tudi negativno povezana (Hill in Tyson, 2009).
Glede na številne oblike vpletenosti staršev v mladostnikovo izobra-
ževanje se vpletenost staršev v šolo med drugim preučuje v okviru dveh di-
menzij. Prva je podpora staršev, ki se nanaša na spodbujanje otroka in nu-
denje pomoči, ko jo ta potrebuje, in se je v preteklih raziskavah izkazala za
263
tako npr. kažejo, da je avtoritativni vzgojni stil (visoka odzivnost in visok
nadzor) praviloma povezan z višjo šolsko uspešnostjo, avtoritarni (nizka
odzivnost in visok nadzor) in izključujoči (nizka odzivnost in nizek nad-
zor) pa z nižjo (Abar et al., 2009; Majumder, 2016; Yasmin et al., 2014). Naj-
bolj neenotno se v različnih raziskavah kaže predvsem vloga permisivnega
vzgojnega stila – čeprav po eni strani nekatere raziskave kažejo njegovo po-
vezanost s slabšo šolsko uspešnostjo kot pri avtoritativnem (Masud et al.,
2015), pa po drugi strani vse več novejših raziskav kaže, da je lahko povezan
tudi z boljšo šolsko uspešnostjo in šolskimi izidi (Calafat et al., 2014; Gar-
cia et al., 2019).
Nekateri avtorji ob tem izpostavljajo, da je eden glavnih mehanizmov,
zaradi katerega toplina/bližina staršev – bodisi v kombinaciji brez nadzo-
ra (permisivni vzgojni stil) ali z nadzorom (avtoritativni vzgojni stil) – veča
šolsko uspešnost, spodbujanje večje psihosocialne zrelosti, s čimer je po-
vezana večja samozavest in motiviranost za delo (Calafat et al., 2014; Ste-
inberg, 2001). Po drugi strani pa avtoritarni in zanemarjajoči stil znižuje-
ta šolske izide bodisi zaradi pretiranega nadzora/zlorabe moči (avtoritarni
vzgojni stil; gl. npr. Baumrind et al., 2010: 185) ali popolne starševske odsot-
nosti (zanemarjajoči vzgojni stil), ki na otroka deluje destimulativno.
Kljub prepoznani pomembni vlogi vzgojnih stilov pri šolskih izidih
otrok pa raziskovalci izpostavljajo tudi velik pomen vedenj staršev, ki se
konkretneje navezujejo na izobraževanje, kot je npr. »starševska vplete-
nost« (angl. parental involvement) v šolanje in izobraževalni proces otro-
ka. Starševska vpletenost zajema različne vidike angažmaja staršev, in sicer
tako njihovega sodelovanja s šolo in učitelji kot tudi vključevanja v izobra-
ževanje otrok v okviru družine. Še posebej je pomembna v Sloveniji, saj po-
datki mednarodne raziskave sedmih evropskih držav o vpletenosti staršev
v izobraževanje otrok kažejo, da so prav v Sloveniji starši najpogosteje vple-
teni v izobraževanje svojih otrok (Ule, 2015). Ob tem je pomembno izposta-
viti, da nekateri vidiki vpletenosti staršev bolj prispevajo k uspešnosti kot
drugi. Tako je denimo komunikacija staršev z otroki o šolskih aktivnostih
v večji meri povezana s šolskimi izidi kot pa nadzor staršev nad šolskimi
aktivnostmi in domačimi nalogami (Castro et al., 2015), ki je s šolsko uspeš-
nostjo lahko tudi negativno povezana (Hill in Tyson, 2009).
Glede na številne oblike vpletenosti staršev v mladostnikovo izobra-
ževanje se vpletenost staršev v šolo med drugim preučuje v okviru dveh di-
menzij. Prva je podpora staršev, ki se nanaša na spodbujanje otroka in nu-
denje pomoči, ko jo ta potrebuje, in se je v preteklih raziskavah izkazala za
263
