Page 269 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 269
odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko uspešnostjo ...
= 0,76), najnižjo pa mladi v zanemarjajočem vzgojnem stilu (M = 3,00, SD
= 0,86). Kljub sicer zelo majhnim razlikam med ostalima dvema vzgojni-
ma stiloma so permisivno vzgojeni mladi v našem vzorcu dosegali nekoli-
ko višjo povprečno oceno (M = 3,13, SD = 0,79) kot avtoritarno vzgojeni (M
= 3, 14, SD = 0,84). Rezultati ANOVE so pokazali statistično značilne razli-
ke v povprečni oceni med štirimi vzgojnimi stili (p < 0,001).
Tabela 47: Povezanost starševske podpore, starševskega pritiska in šolske uspešnosti mladih
šolska uspešnost starševska podpora starševski pritisk
1
šolska uspešnost 0,173** –0,073**
starševska podpora pri izobraže- 0,173**
vanju 1 0,098**
starševski pritisk pri izobraževanju –0,073**
0,098** 1
Opomba: ** p < 0,01, * p < 0,05
V Tabeli 47 prikazujemo rezultate bivariatnih korelacijskih analiz med
starševsko podporo, starševskim pritiskom in šolsko uspešnostjo mladih.
Rezultati so pokazali, da je šolska uspešnost (tj. povprečna ocena v pre-
teklem šolskem/študijskem letu) statistično značilno pozitivno povezana s
starševsko izobraževalno podporo (r = 0,17; p < 0,001), s starševskim priti-
skom pa negativno (r = –0,07; p < 0,01). Pri tem je šolska uspešnost močne-
je povezana s starševsko podporo kot s starševskim pritiskom.
Tabela 48: Ordinalna regresijska analiza dejavnikov šolske uspešnosti mladih
Dejavniki Ocena SE Wald p
starost parametra 0,020 55,888 0,000
0,000
0,148** 0,940
0,017
spol (1= moški, 2 = ženski) 0,763** 0,113 45,626 0,036
0,002
ekonomski status družine −0,003 0,034 0,006 0,073
0,229
izobrazba matere −0,093* 0,039 5,671
izobrazba očeta 0,08* 0,038 4,388
prehranska varnost družine 0,276** 0,089 9,643
reorganizirana družina −0,389 0,217 3,205
samo mati ali samo oče −0,261 0,217 1,446
269
= 0,76), najnižjo pa mladi v zanemarjajočem vzgojnem stilu (M = 3,00, SD
= 0,86). Kljub sicer zelo majhnim razlikam med ostalima dvema vzgojni-
ma stiloma so permisivno vzgojeni mladi v našem vzorcu dosegali nekoli-
ko višjo povprečno oceno (M = 3,13, SD = 0,79) kot avtoritarno vzgojeni (M
= 3, 14, SD = 0,84). Rezultati ANOVE so pokazali statistično značilne razli-
ke v povprečni oceni med štirimi vzgojnimi stili (p < 0,001).
Tabela 47: Povezanost starševske podpore, starševskega pritiska in šolske uspešnosti mladih
šolska uspešnost starševska podpora starševski pritisk
1
šolska uspešnost 0,173** –0,073**
starševska podpora pri izobraže- 0,173**
vanju 1 0,098**
starševski pritisk pri izobraževanju –0,073**
0,098** 1
Opomba: ** p < 0,01, * p < 0,05
V Tabeli 47 prikazujemo rezultate bivariatnih korelacijskih analiz med
starševsko podporo, starševskim pritiskom in šolsko uspešnostjo mladih.
Rezultati so pokazali, da je šolska uspešnost (tj. povprečna ocena v pre-
teklem šolskem/študijskem letu) statistično značilno pozitivno povezana s
starševsko izobraževalno podporo (r = 0,17; p < 0,001), s starševskim priti-
skom pa negativno (r = –0,07; p < 0,01). Pri tem je šolska uspešnost močne-
je povezana s starševsko podporo kot s starševskim pritiskom.
Tabela 48: Ordinalna regresijska analiza dejavnikov šolske uspešnosti mladih
Dejavniki Ocena SE Wald p
starost parametra 0,020 55,888 0,000
0,000
0,148** 0,940
0,017
spol (1= moški, 2 = ženski) 0,763** 0,113 45,626 0,036
0,002
ekonomski status družine −0,003 0,034 0,006 0,073
0,229
izobrazba matere −0,093* 0,039 5,671
izobrazba očeta 0,08* 0,038 4,388
prehranska varnost družine 0,276** 0,089 9,643
reorganizirana družina −0,389 0,217 3,205
samo mati ali samo oče −0,261 0,217 1,446
269
