Page 261 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 261
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.261-277
Odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo
staršev in šolsko uspešnostjo mladih
v Sloveniji
Tina Cupar, Danijela Lahe, Andrej Kirbiš
Uvod
Šolska uspešnost mladostnikov predstavlja enega izmed pomembnih ka-
zalnikov njihovih pozitivnih razvojnih izidov. V skladu s pogosto upora-
bljenim pristopom k preučevanju razvojnih izidov, tj. Bronfenbrenner-
jevo ekološko teorijo človekovega razvoja (1979), je tudi šolska uspešnost
odvisna od številnih kontekstualnih dejavnikov okolja. Ti zajemajo raz-
lične okoljske ravni (npr. raven posameznikove družine in prijateljev, rav-
ni institucij in tudi ravni širšega sociokulturnega konteksta), ki v medse-
bojni interakciji na različne načine prispevajo k posameznim izidom. Za
šolsko uspešnost mladostnikov tako poleg individualnih značilnosti učen-
cev (bioloških, kot so npr. spol, inteligentnost in genetske predispozicije)
pomembno vlogo igrajo številni dejavniki neposrednega okolja, v katerem
mladostnik odrašča. To so predvsem značilnosti neposrednega družinske-
ga okolja (Fan in Chen, 2001; Marjanovič Umek, 2006a), šolskega okolja
(npr. odnosa z vrstniki in učitelji; OECD, 2012), pa tudi širših značilnosti
družbenega in kulturnega okolja (npr. pomena izobraževalnih dosežkov v
družbi, gl. npr. Chao, 1994).
Predvsem družinsko okolje je tisto, ki postavlja pomembne temelje za
posameznikov nadaljnji razvoj. Značilnosti družine, v kateri posameznik
odrašča, predvsem pa starši in njihov odnos z mladostniki, predstavljajo
različne vidike družinskega okolja, ki vplivajo na izobraževalne izide mla-
261
Odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo
staršev in šolsko uspešnostjo mladih
v Sloveniji
Tina Cupar, Danijela Lahe, Andrej Kirbiš
Uvod
Šolska uspešnost mladostnikov predstavlja enega izmed pomembnih ka-
zalnikov njihovih pozitivnih razvojnih izidov. V skladu s pogosto upora-
bljenim pristopom k preučevanju razvojnih izidov, tj. Bronfenbrenner-
jevo ekološko teorijo človekovega razvoja (1979), je tudi šolska uspešnost
odvisna od številnih kontekstualnih dejavnikov okolja. Ti zajemajo raz-
lične okoljske ravni (npr. raven posameznikove družine in prijateljev, rav-
ni institucij in tudi ravni širšega sociokulturnega konteksta), ki v medse-
bojni interakciji na različne načine prispevajo k posameznim izidom. Za
šolsko uspešnost mladostnikov tako poleg individualnih značilnosti učen-
cev (bioloških, kot so npr. spol, inteligentnost in genetske predispozicije)
pomembno vlogo igrajo številni dejavniki neposrednega okolja, v katerem
mladostnik odrašča. To so predvsem značilnosti neposrednega družinske-
ga okolja (Fan in Chen, 2001; Marjanovič Umek, 2006a), šolskega okolja
(npr. odnosa z vrstniki in učitelji; OECD, 2012), pa tudi širših značilnosti
družbenega in kulturnega okolja (npr. pomena izobraževalnih dosežkov v
družbi, gl. npr. Chao, 1994).
Predvsem družinsko okolje je tisto, ki postavlja pomembne temelje za
posameznikov nadaljnji razvoj. Značilnosti družine, v kateri posameznik
odrašča, predvsem pa starši in njihov odnos z mladostniki, predstavljajo
različne vidike družinskega okolja, ki vplivajo na izobraževalne izide mla-
261
