Page 246 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 246
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
poslenih) in so v času reševanja vprašalnika večinoma delale od doma (49,2
%; 23,6 % večinoma na delovnem mestu; 17,5 % je imelo odrejeno čakanje na
domu; 2 % je imelo bolniški stalež; 2 % je imelo dopust; 0,4 % ni želelo od-
govoriti in 5,3 % je izbralo možnost »drugo«).
Skupino učiteljev (n = 36) večinoma sestavljajo ženske (88,9 %; 8,3 %
moških; 2,8 % drugo), stare med 25 in 60 let (M = 42,39; SD = 10,62), veči-
noma redno zaposlene (91,7 %; 8,3 % samozaposlenih) in so v času reševa-
nja vprašalnika večinoma delale od doma (80,6 %; 8,3 % večinoma na de-
lovnem mestu in 11,1 % je izbralo možnost »drugo«). Skupino zdravstveno
osebje (n = 21) večinoma sestavljajo ženske (90,5 %; 9,5 % moških), stare
med 26 in 60 let (M = 34,43; SD = 8,07), večinoma redno zaposlene (85,7 %;
14,3 % samozaposlenih) in so večinoma delale na delovnem mestu (76,2 %;
4,8 % večinoma od doma; 9,5 % je imelo odrejeno čakanje na domu; 4,8 %
je imelo bolniški stalež in 4,8 % je izbralo možnost »drugo«). Skupino dru-
gi poklici (n = 185) večinoma sestavljajo ženske (84,3 %; 15,1 % moških; 0,5
% drugo), stare med 21 in 64 let (M = 37,82; SD = 10,33), večinoma redno
zaposlene (88,1 %; 11,9 % samozaposlenih) in so večinoma delale od doma
(47,6 %; 20,5 % večinoma na delovnem mestu; 22,2 % je imelo odrejeno ča-
kanje na domu; 2,2 % je imelo bolniški stalež; 2,7 % dopust; 0,5 ni želelo od-
govoriti in 4,3 % je izbralo možnost »drugo«).
Pripomočki
V raziskavi smo uporabili nekatere uveljavljene mere prilagojene na speci-
fičen čas pandemije in vzorec udeležencev.
Duševno blagostanje. Warwick-Edinburška lestvica duševnega blagos-
tanja (WEMWBS, Tennant et al., 2007) je bila uporabljena kot mera dušev-
nega blagostanja. Sestavljena je iz 14 postavk na 5-stopenjski Likertovi le-
stvici (»1 = Nikoli« - »5 = Vedno«; v originalu odgovorna lestvica »1 = Nič
časa« - »5 = Ves čas«), ki ocenjujejo pogostost pozitivnih vidikov duševnega
zdravja tekom pandemije COVID-19. Zanesljivost in veljavnost vprašalni-
ka sta preverjeni na tujem (Lloyd in Devine, 2012) ter na slovenskem vzor-
cu (Cilar et al., 2019). Vrednost Cronbachovega α koeficienta je v naši štu-
diji znašala 0,92.
Splošna anksioznost. Lestvica anksioznosti LAOM (Kozina, 2012)cal-
led the LAOM (Lestvica anksioznosti za otroke in mladostnike [The anxi-
ety scale for children and adolescents] je bila uporabljena kot mera splošne
anksioznosti ter treh komponent anksioznosti: čustva, skrbi in odločanje.
Sestavljena je iz 14 postavk na 5-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = Niko-
246
poslenih) in so v času reševanja vprašalnika večinoma delale od doma (49,2
%; 23,6 % večinoma na delovnem mestu; 17,5 % je imelo odrejeno čakanje na
domu; 2 % je imelo bolniški stalež; 2 % je imelo dopust; 0,4 % ni želelo od-
govoriti in 5,3 % je izbralo možnost »drugo«).
Skupino učiteljev (n = 36) večinoma sestavljajo ženske (88,9 %; 8,3 %
moških; 2,8 % drugo), stare med 25 in 60 let (M = 42,39; SD = 10,62), veči-
noma redno zaposlene (91,7 %; 8,3 % samozaposlenih) in so v času reševa-
nja vprašalnika večinoma delale od doma (80,6 %; 8,3 % večinoma na de-
lovnem mestu in 11,1 % je izbralo možnost »drugo«). Skupino zdravstveno
osebje (n = 21) večinoma sestavljajo ženske (90,5 %; 9,5 % moških), stare
med 26 in 60 let (M = 34,43; SD = 8,07), večinoma redno zaposlene (85,7 %;
14,3 % samozaposlenih) in so večinoma delale na delovnem mestu (76,2 %;
4,8 % večinoma od doma; 9,5 % je imelo odrejeno čakanje na domu; 4,8 %
je imelo bolniški stalež in 4,8 % je izbralo možnost »drugo«). Skupino dru-
gi poklici (n = 185) večinoma sestavljajo ženske (84,3 %; 15,1 % moških; 0,5
% drugo), stare med 21 in 64 let (M = 37,82; SD = 10,33), večinoma redno
zaposlene (88,1 %; 11,9 % samozaposlenih) in so večinoma delale od doma
(47,6 %; 20,5 % večinoma na delovnem mestu; 22,2 % je imelo odrejeno ča-
kanje na domu; 2,2 % je imelo bolniški stalež; 2,7 % dopust; 0,5 ni želelo od-
govoriti in 4,3 % je izbralo možnost »drugo«).
Pripomočki
V raziskavi smo uporabili nekatere uveljavljene mere prilagojene na speci-
fičen čas pandemije in vzorec udeležencev.
Duševno blagostanje. Warwick-Edinburška lestvica duševnega blagos-
tanja (WEMWBS, Tennant et al., 2007) je bila uporabljena kot mera dušev-
nega blagostanja. Sestavljena je iz 14 postavk na 5-stopenjski Likertovi le-
stvici (»1 = Nikoli« - »5 = Vedno«; v originalu odgovorna lestvica »1 = Nič
časa« - »5 = Ves čas«), ki ocenjujejo pogostost pozitivnih vidikov duševnega
zdravja tekom pandemije COVID-19. Zanesljivost in veljavnost vprašalni-
ka sta preverjeni na tujem (Lloyd in Devine, 2012) ter na slovenskem vzor-
cu (Cilar et al., 2019). Vrednost Cronbachovega α koeficienta je v naši štu-
diji znašala 0,92.
Splošna anksioznost. Lestvica anksioznosti LAOM (Kozina, 2012)cal-
led the LAOM (Lestvica anksioznosti za otroke in mladostnike [The anxi-
ety scale for children and adolescents] je bila uporabljena kot mera splošne
anksioznosti ter treh komponent anksioznosti: čustva, skrbi in odločanje.
Sestavljena je iz 14 postavk na 5-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = Niko-
246
