Page 250 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 250
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Psihološko funkcioniranje učiteljev v primerjavi z zdravstvenim
osebjem in drugimi poklici
V Tabeli 42 so predstavljene povprečne vrednosti in standardni odkloni iz-
branih mer ločeno glede na skupino poklicev: (i) učitelji, (ii) zdravstveno
osebje in (iii) drugi poklici.
Tabela 42: Primerjava povprečnih vrednosti in standardnih odklonov izbranih mer glede na
skupino poklicev
Učitelji Zdravstveno osebje Drugi poklici
(n = 36) (n = 21) (n = 185)
M SD M SD M SD
3,73 0,45 3,75 0,59
Duševno blagostanje 3,56 0,72 6,81 2,18 6,73 2,02
2,67 1,15 2,23 0,95
Zadovoljstvo z življenjem 6,25 1,93 2,22 0,51 2,24 0,61
2,16 0,54 2,12 0,64
Stres 2,50 0,88 2,32 0,61 2,48 0,80
2,27 0,67 2,33 0,78
Splošna anksioznost 2,44 0,71 2,55 0,89 2,25 0,83
Čustva 2,35 0,76
Skrbi 2,76 0,86
Odločanje 2,37 0,80
COVID-19 anksioznost 2,34 0,76
Za primerjavo omenjenih treh skupin poklicev, glede na pozitivne
vidike psihološkega funkcioniranja (duševno blagostanje in zadovoljstvo
z življenjem v času pandemije COVID-19) in negativne vidike psihološke-
ga funkcioniranja (stres v času pandemije COVID-19, splošna anksioznost,
čustva, skrbi, odločanje in COVID-19 anksioznost) so bile izvedene MANO-
VE.
Učitelji v primerjavi z zdravstvenim osebjem in drugimi poklici poro-
čajo o nekoliko nižjem duševnem blagostanju in zadovoljstvom z življenjem
v času pandemije COVID-19 (Tabela 42), vendar rezultati MANOVE kaže-
jo, da ni statistično značilnih razlik med skupinami poklicev glede na od-
visni spremenljivki duševno blagostanje in zadovoljstvo z življenjem v času
pandemije COVID-19 (Wilksova Λ = 0,986; F(4, 474) = 0,815; p > 0,05; η2 =
0,007). Prav tako so učitelji v primerjavi z zdravstvenim osebjem in dru-
gimi poklici poročali o najvišjih ravneh nekaterih negativnih vidikov psi-
hološkega funkcioniranja (splošne anksioznosti, čustev, skrbi) (Tabela 42),
vendar rezultati MANOVE kažejo, da ni statistično značilnih razlik med
skupinami poklicev glede na odvisne spremenljivke stres v času pandemi-
250
Psihološko funkcioniranje učiteljev v primerjavi z zdravstvenim
osebjem in drugimi poklici
V Tabeli 42 so predstavljene povprečne vrednosti in standardni odkloni iz-
branih mer ločeno glede na skupino poklicev: (i) učitelji, (ii) zdravstveno
osebje in (iii) drugi poklici.
Tabela 42: Primerjava povprečnih vrednosti in standardnih odklonov izbranih mer glede na
skupino poklicev
Učitelji Zdravstveno osebje Drugi poklici
(n = 36) (n = 21) (n = 185)
M SD M SD M SD
3,73 0,45 3,75 0,59
Duševno blagostanje 3,56 0,72 6,81 2,18 6,73 2,02
2,67 1,15 2,23 0,95
Zadovoljstvo z življenjem 6,25 1,93 2,22 0,51 2,24 0,61
2,16 0,54 2,12 0,64
Stres 2,50 0,88 2,32 0,61 2,48 0,80
2,27 0,67 2,33 0,78
Splošna anksioznost 2,44 0,71 2,55 0,89 2,25 0,83
Čustva 2,35 0,76
Skrbi 2,76 0,86
Odločanje 2,37 0,80
COVID-19 anksioznost 2,34 0,76
Za primerjavo omenjenih treh skupin poklicev, glede na pozitivne
vidike psihološkega funkcioniranja (duševno blagostanje in zadovoljstvo
z življenjem v času pandemije COVID-19) in negativne vidike psihološke-
ga funkcioniranja (stres v času pandemije COVID-19, splošna anksioznost,
čustva, skrbi, odločanje in COVID-19 anksioznost) so bile izvedene MANO-
VE.
Učitelji v primerjavi z zdravstvenim osebjem in drugimi poklici poro-
čajo o nekoliko nižjem duševnem blagostanju in zadovoljstvom z življenjem
v času pandemije COVID-19 (Tabela 42), vendar rezultati MANOVE kaže-
jo, da ni statistično značilnih razlik med skupinami poklicev glede na od-
visni spremenljivki duševno blagostanje in zadovoljstvo z življenjem v času
pandemije COVID-19 (Wilksova Λ = 0,986; F(4, 474) = 0,815; p > 0,05; η2 =
0,007). Prav tako so učitelji v primerjavi z zdravstvenim osebjem in dru-
gimi poklici poročali o najvišjih ravneh nekaterih negativnih vidikov psi-
hološkega funkcioniranja (splošne anksioznosti, čustev, skrbi) (Tabela 42),
vendar rezultati MANOVE kažejo, da ni statistično značilnih razlik med
skupinami poklicev glede na odvisne spremenljivke stres v času pandemi-
250
