Page 242 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 242
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošol-
skih zavodih, 2020) in v času poteka te raziskave vso šolanje potekalo na
daljavo. Učitelji na osnovnih šolah ter profesorji na srednjih šolah in uni-
verzah (v nadaljevanju uporabljamo enoten izraz »učitelji«) so bili primo-
rani v relativno kratkem času preseliti poučevanje na splet. Temu so bili
izpostavljeni tudi tisti učitelji, ki s poučevanjem na daljavo in uporabo sple-
tnih gradiv pred tem niso bili v stiku oziroma uporabe spletnih orodij niso
bili vešči. Selitev poučevanja na splet ter na splošno zamegljene meje med
delom in družino predstavljata potencialna dodatna stresorja v času epide-
mije (MacIntyre et al., 2020). Omenjeno obdobje je bilo stresno predvsem
za tiste učitelje, ki so se znašli v »dvojnih vlogah«, ki so torej poleg učitelj-
skih obveznosti doma skrbeli še za svoje otroke (Košir et al., 2020).
Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je bilo psihološko delovanje uči-
teljev v času, ko je bila v Sloveniji razglašena prva epidemija COVID-19 in
so učitelji imeli že tri tedne izkušenj poučevanja na daljavo ter ga primer-
jati s psihološkim delovanjem zdravstvenega osebja ter posameznikov, ki
opravljajo druge poklice. Ker se ob visokem stresu povezanem s pandemi-
jo pričakuje poslabšanje psihološkega delovanja, je smiselno raziskati tudi
podporne mehanizme, ki lahko prispevajo k boljšemu psihološkemu delo-
vanju v času povečanega stresa. Eden izmed načinov krepitve psihološkega
delovanja je razvoj čustvenih kompetenc (Collaborative for Academic, So-
cial and Emotional Learning, 2012) z vajami čuječnosti (Kabat-Zinn, 1990),
ki temeljijo na meditaciji in jogi. Zato se v pričujočem prispevku osredinja-
mo tudi na razvoj čustvenih kompetenc v obliki notranjih (temelječih na
meditaciji) in telesnih vaj (temelječih na jogi), kot morebitnega podpornega
mehanizma za boljše psihološko funkcioniranje učiteljev v času pandemije.
Psihološko funkcioniranje in specifičen čas pandemije
COVID-19
Čustveni odzivi na pandemijo se lahko kažejo kot poslabšanje psihološke-
ga delovanja, ki vključuje posameznikovo vedenje, čustva, socialne spret-
nosti in duševno zdravje na splošno (Preedy in Watson, 2010). Ob pande-
miji so značilni neprijetni čustveni odzivi, kot sta močan strah ali občutek
negotovosti, ki lahko privedejo do občutkov izoliranosti in stigmatizacije
ter imajo dolgotrajne posledice na posameznikovo duševno zdravje (Tora-
les et al., 2020).
Nekatere zgodnje raziskave opravljene na začetku širjenja COVID-19
vzpostavljajo povezavo med doživljanjem pandemije in psihološkim delo-
242
področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošol-
skih zavodih, 2020) in v času poteka te raziskave vso šolanje potekalo na
daljavo. Učitelji na osnovnih šolah ter profesorji na srednjih šolah in uni-
verzah (v nadaljevanju uporabljamo enoten izraz »učitelji«) so bili primo-
rani v relativno kratkem času preseliti poučevanje na splet. Temu so bili
izpostavljeni tudi tisti učitelji, ki s poučevanjem na daljavo in uporabo sple-
tnih gradiv pred tem niso bili v stiku oziroma uporabe spletnih orodij niso
bili vešči. Selitev poučevanja na splet ter na splošno zamegljene meje med
delom in družino predstavljata potencialna dodatna stresorja v času epide-
mije (MacIntyre et al., 2020). Omenjeno obdobje je bilo stresno predvsem
za tiste učitelje, ki so se znašli v »dvojnih vlogah«, ki so torej poleg učitelj-
skih obveznosti doma skrbeli še za svoje otroke (Košir et al., 2020).
Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je bilo psihološko delovanje uči-
teljev v času, ko je bila v Sloveniji razglašena prva epidemija COVID-19 in
so učitelji imeli že tri tedne izkušenj poučevanja na daljavo ter ga primer-
jati s psihološkim delovanjem zdravstvenega osebja ter posameznikov, ki
opravljajo druge poklice. Ker se ob visokem stresu povezanem s pandemi-
jo pričakuje poslabšanje psihološkega delovanja, je smiselno raziskati tudi
podporne mehanizme, ki lahko prispevajo k boljšemu psihološkemu delo-
vanju v času povečanega stresa. Eden izmed načinov krepitve psihološkega
delovanja je razvoj čustvenih kompetenc (Collaborative for Academic, So-
cial and Emotional Learning, 2012) z vajami čuječnosti (Kabat-Zinn, 1990),
ki temeljijo na meditaciji in jogi. Zato se v pričujočem prispevku osredinja-
mo tudi na razvoj čustvenih kompetenc v obliki notranjih (temelječih na
meditaciji) in telesnih vaj (temelječih na jogi), kot morebitnega podpornega
mehanizma za boljše psihološko funkcioniranje učiteljev v času pandemije.
Psihološko funkcioniranje in specifičen čas pandemije
COVID-19
Čustveni odzivi na pandemijo se lahko kažejo kot poslabšanje psihološke-
ga delovanja, ki vključuje posameznikovo vedenje, čustva, socialne spret-
nosti in duševno zdravje na splošno (Preedy in Watson, 2010). Ob pande-
miji so značilni neprijetni čustveni odzivi, kot sta močan strah ali občutek
negotovosti, ki lahko privedejo do občutkov izoliranosti in stigmatizacije
ter imajo dolgotrajne posledice na posameznikovo duševno zdravje (Tora-
les et al., 2020).
Nekatere zgodnje raziskave opravljene na začetku širjenja COVID-19
vzpostavljajo povezavo med doživljanjem pandemije in psihološkim delo-
242
