Page 244 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 244
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
ske sestre, zdravstveniki, bolničarji). Galbraith et al. (2020) izpostavljajo,
da so zdravstveni poklici v času pandemije ogroženi za doživljanje stresa.
Babore et al. (2020) poročajo, da se neposredno delo s posamezniki, ki so
oboleli s COVID-19, povezuje z višjimi ravnmi stresa pri zdravstvenem ose-
bju. Ugotovitve sistematičnega pregleda literature (Spoorthy et al., 2020)
kažejo, da zdravstveno osebje ob pandemiji doživlja precejšnjo količino
stresa, anksioznosti, depresije in nespečnosti. Omenjeni avtorji izpostavlja-
jo pandemijo kot pomemben dejavnik tveganja za doživljanje stresa zdra-
vstvenega osebja.
Raziskave nakazujejo, da so tako učitelji kot zdravstveno osebje ogro-
ženi za slabše psihološko delovanje v času pandemije, zato bomo v pričujo-
čem članku primerjali ti dve skupini med seboj.
Čustvene kompetence kot vir podpore v času pandemije
COVID-19
Čustvene kompetence prispevajo k zvišanim ravnem duševnega blagosta-
nja in nižjim ravnem anksioznosti (Durlak, 2015), zato so lahko vir psiho-
loške podpore v času pandemije. Razvijajo se s tehnikami čuječnosti (Ka-
bat-Zinn, 1990), ki se osredinjajo na zavedanje dihanja ali telesnih občutkov
(tj. notranjih vajah temelječih na meditaciji) in zavedanje telesa med giba-
njem (tj. telesnih vajah temelječih na jogi). Povezava med čuječnostjo in
boljšim psihološkim delovanjem, kar se kaže v znižanih ravneh anksio-
znosti, je bila potrjena z metaanalizo (Vøllestad et al., 2012). Prav tako gi-
banje ali telesna aktivnost že sama po sebi lahko prispeva k boljšemu psi-
hološkemu funkcioniranju (Kangasniemi et al., 2014; Buecker et al., 2020).
Na podlagi omenjenih ugotovitev predpostavljamo, da lahko notra-
nje in telesne vaje nudijo podporo psihološkem funkcioniranju učiteljev v
času pandemije, kar se lahko pokaže z višjimi ravnmi pozitivnih vidikov
psihološkega funkcioniranja (zadovoljstva z življenjem v času pandemije
COVID-19, duševnim blagostanjem) in nižjimi ravnmi negativnih vidikov
psihološkega funkcioniranja (stres v času pandemije COVID-19, splošna an-
ksioznost in COVID-19 anksioznost) pri tistih učiteljih, ki izvajajo vaje v pri-
merjavi z učitelji, ki vaj ne izvajajo.
Pričujoča študija
Z izzivom pandemije se je soočila celotna populacija, vendar navkljub ne-
katerim podobnim izzivom (npr. šolanje svojih otrok od doma, spremem-
244
ske sestre, zdravstveniki, bolničarji). Galbraith et al. (2020) izpostavljajo,
da so zdravstveni poklici v času pandemije ogroženi za doživljanje stresa.
Babore et al. (2020) poročajo, da se neposredno delo s posamezniki, ki so
oboleli s COVID-19, povezuje z višjimi ravnmi stresa pri zdravstvenem ose-
bju. Ugotovitve sistematičnega pregleda literature (Spoorthy et al., 2020)
kažejo, da zdravstveno osebje ob pandemiji doživlja precejšnjo količino
stresa, anksioznosti, depresije in nespečnosti. Omenjeni avtorji izpostavlja-
jo pandemijo kot pomemben dejavnik tveganja za doživljanje stresa zdra-
vstvenega osebja.
Raziskave nakazujejo, da so tako učitelji kot zdravstveno osebje ogro-
ženi za slabše psihološko delovanje v času pandemije, zato bomo v pričujo-
čem članku primerjali ti dve skupini med seboj.
Čustvene kompetence kot vir podpore v času pandemije
COVID-19
Čustvene kompetence prispevajo k zvišanim ravnem duševnega blagosta-
nja in nižjim ravnem anksioznosti (Durlak, 2015), zato so lahko vir psiho-
loške podpore v času pandemije. Razvijajo se s tehnikami čuječnosti (Ka-
bat-Zinn, 1990), ki se osredinjajo na zavedanje dihanja ali telesnih občutkov
(tj. notranjih vajah temelječih na meditaciji) in zavedanje telesa med giba-
njem (tj. telesnih vajah temelječih na jogi). Povezava med čuječnostjo in
boljšim psihološkim delovanjem, kar se kaže v znižanih ravneh anksio-
znosti, je bila potrjena z metaanalizo (Vøllestad et al., 2012). Prav tako gi-
banje ali telesna aktivnost že sama po sebi lahko prispeva k boljšemu psi-
hološkemu funkcioniranju (Kangasniemi et al., 2014; Buecker et al., 2020).
Na podlagi omenjenih ugotovitev predpostavljamo, da lahko notra-
nje in telesne vaje nudijo podporo psihološkem funkcioniranju učiteljev v
času pandemije, kar se lahko pokaže z višjimi ravnmi pozitivnih vidikov
psihološkega funkcioniranja (zadovoljstva z življenjem v času pandemije
COVID-19, duševnim blagostanjem) in nižjimi ravnmi negativnih vidikov
psihološkega funkcioniranja (stres v času pandemije COVID-19, splošna an-
ksioznost in COVID-19 anksioznost) pri tistih učiteljih, ki izvajajo vaje v pri-
merjavi z učitelji, ki vaj ne izvajajo.
Pričujoča študija
Z izzivom pandemije se je soočila celotna populacija, vendar navkljub ne-
katerim podobnim izzivom (npr. šolanje svojih otrok od doma, spremem-
244
