Page 243 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 243
učitelji v obdobju prve razglasitve epidemije covid-19 ...
vanjem. Rezultati kažejo na poslabšano psihološko delovanje (Moccia et
al., 2020; Qiu et al., 2020; Wang et al., 2020). Qiu et al. (2020) poročajo,
da je epidemija COVID-19 povezana z doživljanjem psihološkega distre-
sa, ki je bil merjen kot COVID-19 Peritravmatski Distres Indeks (CPDI)
in je vključeval mere anksioznosti, depresije, specifičnih fobij, kognitivnih
sprememb, izogibajočega in kompulzivnega vedenja, telesnih simptomov
ter izgubo socialnega funkcioniranja. Podobno ugotavljajo tudi Wang et al.
(2020), kjer je več kot polovica udeležencev poročala, da je imel COVID-19
nanje zmeren ali močan psihološki učinek. Nadalje je v omenjeni študiji
tretjina udeležencev poročala o zmernih ali visokih nivojih anksioznosti,
šestina o zmernih ali močnih depresivnih simptomih ter desetina o zmer-
nem ali močnem občutenju stresa v času pandemije. Podobno izpostavljajo
Moccia et al. (2020), ki ugotavljajo, da je več kot tretjina udeležencev poro-
čala o doživljanju psihološkega distresa v zgodnji fazi širjenja virusa. Kav-
čič et al. (2020) ugotavljajo, da imajo ženske, mlajši posamezniki in manj
izobraženi posamezniki večje možnosti za manj ugodno psihološko delo-
vanje v času pandemije, kar nakazuje na dovzetnost nekaterih posamezni-
kov za slabše psihološko delovanje v času pandemije.
Psihološko funkcioniranje učiteljev in zdravstvenega osebja
v času pandemije COVID-19
V prvih raziskavah pandemije so se nekateri raziskovalci že osredinili na
proučevanje psihološkega delovanja učiteljev. Hiter premik poučevanja na
splet, zamegljene meje med delom in družino ter skrb za lastno zdravje in
zdravje družine se odraža v povišanih ravneh stresa med učitelji (MacIn-
tyre et al., 2020). Alves et al. (2020) ugotavljajo, da so učitelji v času pan-
demije poročali o slabšem blagostanju. Nadalje so visokošolski učitelji v
prvem tednu poučevanja na daljavo poročali o višjih ravneh stresa v pri-
merjavi s časom poučevanja pred pandemijo v predavalnici (Besser et al.,
2020). Omenjeni avtorji poudarjajo na povezavo med stresom in zmanjša-
no učinkovitostjo pri poučevanju. Košir et al. (2020) poročajo, da o nižjih
nivojih stresa pri delu na daljavo poročajo tisti učitelji, ki se zaznavajo kot
bolj vešče uporabe IKT tehnologij v izobraževanju, imajo pozitivna stali-
šča do spletnega izobraževanja in zaznavajo višjo oporo nadrejenih v zvezi
s premikom izobraževanja na spletne platforme.
Za presojanje o psihološkem delovanju učiteljev med pandemijo je po-
membno, da jih primerjamo z drugimi izpostavljenimi poklici. Med najbolj
obremenjene poklice sodijo zdravstveni poklici (npr. zdravniki, medicin-
243
vanjem. Rezultati kažejo na poslabšano psihološko delovanje (Moccia et
al., 2020; Qiu et al., 2020; Wang et al., 2020). Qiu et al. (2020) poročajo,
da je epidemija COVID-19 povezana z doživljanjem psihološkega distre-
sa, ki je bil merjen kot COVID-19 Peritravmatski Distres Indeks (CPDI)
in je vključeval mere anksioznosti, depresije, specifičnih fobij, kognitivnih
sprememb, izogibajočega in kompulzivnega vedenja, telesnih simptomov
ter izgubo socialnega funkcioniranja. Podobno ugotavljajo tudi Wang et al.
(2020), kjer je več kot polovica udeležencev poročala, da je imel COVID-19
nanje zmeren ali močan psihološki učinek. Nadalje je v omenjeni študiji
tretjina udeležencev poročala o zmernih ali visokih nivojih anksioznosti,
šestina o zmernih ali močnih depresivnih simptomih ter desetina o zmer-
nem ali močnem občutenju stresa v času pandemije. Podobno izpostavljajo
Moccia et al. (2020), ki ugotavljajo, da je več kot tretjina udeležencev poro-
čala o doživljanju psihološkega distresa v zgodnji fazi širjenja virusa. Kav-
čič et al. (2020) ugotavljajo, da imajo ženske, mlajši posamezniki in manj
izobraženi posamezniki večje možnosti za manj ugodno psihološko delo-
vanje v času pandemije, kar nakazuje na dovzetnost nekaterih posamezni-
kov za slabše psihološko delovanje v času pandemije.
Psihološko funkcioniranje učiteljev in zdravstvenega osebja
v času pandemije COVID-19
V prvih raziskavah pandemije so se nekateri raziskovalci že osredinili na
proučevanje psihološkega delovanja učiteljev. Hiter premik poučevanja na
splet, zamegljene meje med delom in družino ter skrb za lastno zdravje in
zdravje družine se odraža v povišanih ravneh stresa med učitelji (MacIn-
tyre et al., 2020). Alves et al. (2020) ugotavljajo, da so učitelji v času pan-
demije poročali o slabšem blagostanju. Nadalje so visokošolski učitelji v
prvem tednu poučevanja na daljavo poročali o višjih ravneh stresa v pri-
merjavi s časom poučevanja pred pandemijo v predavalnici (Besser et al.,
2020). Omenjeni avtorji poudarjajo na povezavo med stresom in zmanjša-
no učinkovitostjo pri poučevanju. Košir et al. (2020) poročajo, da o nižjih
nivojih stresa pri delu na daljavo poročajo tisti učitelji, ki se zaznavajo kot
bolj vešče uporabe IKT tehnologij v izobraževanju, imajo pozitivna stali-
šča do spletnega izobraževanja in zaznavajo višjo oporo nadrejenih v zvezi
s premikom izobraževanja na spletne platforme.
Za presojanje o psihološkem delovanju učiteljev med pandemijo je po-
membno, da jih primerjamo z drugimi izpostavljenimi poklici. Med najbolj
obremenjene poklice sodijo zdravstveni poklici (npr. zdravniki, medicin-
243
