Page 245 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 245
učitelji v obdobju prve razglasitve epidemije covid-19 ...
be na delu) so bili nekateri poklici, med njimi tudi učiteljski, še posebej
izpostavljeni, zato smo se v pričujoči raziskavi osredinili na psihološko de-
lovanje učiteljev. Psihološko delovanje smo operacionalizirali z naslednjimi
indikatorji: zadovoljstvo z življenjem v času pandemije COVID-19, dušev-
no blagostanje, splošna anksioznost, COVID-19 anksioznost in stres v času
pandemije COVID-19. V specifičnem času pandemije COVID-19 pričaku-
jemo zvišanje negativnih vidikov psihološkega funkcioniranja (splošne an-
ksioznosti, COVID-19 anksioznosti in stresa v času pandemije COVID-19)
ter znižanje pozitivnih vidikov psihološkega funkcioniranja (zadovoljstva z
življenjem v času pandemije COVID-19 in duševnega blagostanja).
Namen prispevka je preučiti psihološko delovanje učiteljev v času raz-
glasitve prve epidemije v Sloveniji. Prvič, preučili bomo psihološko delo-
vanje učiteljev in ga primerjali s psihološkim delovanjem zdravstvenega
osebja in posameznikov, ki opravljajo druge poklice (tj. vsi poklici, ki niso
učiteljski poklic ali zdravstveni poklic). Drugič, preučili bomo razlike v psi-
hološkem delovanju učiteljev, ki izvajajo notranje in/ali telesne vaje, in uči-
teljev, ki vaj ne izvajajo.
V skladu z namenom odgovarjamo na dve raziskovalni vprašanji:
i) Kakšno je psihološko funkcioniranje učiteljev v času razglasi-
tve prve epidemije COVID-19 v primerjavi s posamezniki, ki op-
ravljajo zdravstvene poklice ali druge poklice?
ii) Ali izvajanje notranjih in telesnih vaj prispeva k boljšemu psiho-
loškemu funkcioniranju učiteljev v času pandemije COVID-19?
Metoda
Udeleženci
Prispevek uporablja podatke prvega zajema podatkov spletne raziskave:
»Učinek razvijanja čustvenih kompetenc na posameznikovo psihološko
funkcioniranje v času pandemije«. V prvem zajemu je sodelovalo 364 ude-
ležencev.
V pričujočem prispevku je vključen vzorec posameznikov (N= 246), ki
so bili zaposleni ali samozaposleni, torej so v času reševanja baterije vpra-
šalnikov opravljali poklic. V prispevek niso vključeni posamezniki, ki so
bili v času reševanja nezaposleni, upokojeni ali študenti. Vzorec večinoma
sestavljajo ženske (85,4 %; 13,8 % moških; 0,8 % drugo), stare med 21 in 64 let
(M = 38,31; SD = 10,34), večinoma redno zaposlene (88,2 %; 11,8 % samoza-
245
be na delu) so bili nekateri poklici, med njimi tudi učiteljski, še posebej
izpostavljeni, zato smo se v pričujoči raziskavi osredinili na psihološko de-
lovanje učiteljev. Psihološko delovanje smo operacionalizirali z naslednjimi
indikatorji: zadovoljstvo z življenjem v času pandemije COVID-19, dušev-
no blagostanje, splošna anksioznost, COVID-19 anksioznost in stres v času
pandemije COVID-19. V specifičnem času pandemije COVID-19 pričaku-
jemo zvišanje negativnih vidikov psihološkega funkcioniranja (splošne an-
ksioznosti, COVID-19 anksioznosti in stresa v času pandemije COVID-19)
ter znižanje pozitivnih vidikov psihološkega funkcioniranja (zadovoljstva z
življenjem v času pandemije COVID-19 in duševnega blagostanja).
Namen prispevka je preučiti psihološko delovanje učiteljev v času raz-
glasitve prve epidemije v Sloveniji. Prvič, preučili bomo psihološko delo-
vanje učiteljev in ga primerjali s psihološkim delovanjem zdravstvenega
osebja in posameznikov, ki opravljajo druge poklice (tj. vsi poklici, ki niso
učiteljski poklic ali zdravstveni poklic). Drugič, preučili bomo razlike v psi-
hološkem delovanju učiteljev, ki izvajajo notranje in/ali telesne vaje, in uči-
teljev, ki vaj ne izvajajo.
V skladu z namenom odgovarjamo na dve raziskovalni vprašanji:
i) Kakšno je psihološko funkcioniranje učiteljev v času razglasi-
tve prve epidemije COVID-19 v primerjavi s posamezniki, ki op-
ravljajo zdravstvene poklice ali druge poklice?
ii) Ali izvajanje notranjih in telesnih vaj prispeva k boljšemu psiho-
loškemu funkcioniranju učiteljev v času pandemije COVID-19?
Metoda
Udeleženci
Prispevek uporablja podatke prvega zajema podatkov spletne raziskave:
»Učinek razvijanja čustvenih kompetenc na posameznikovo psihološko
funkcioniranje v času pandemije«. V prvem zajemu je sodelovalo 364 ude-
ležencev.
V pričujočem prispevku je vključen vzorec posameznikov (N= 246), ki
so bili zaposleni ali samozaposleni, torej so v času reševanja baterije vpra-
šalnikov opravljali poklic. V prispevek niso vključeni posamezniki, ki so
bili v času reševanja nezaposleni, upokojeni ali študenti. Vzorec večinoma
sestavljajo ženske (85,4 %; 13,8 % moških; 0,8 % drugo), stare med 21 in 64 let
(M = 38,31; SD = 10,34), večinoma redno zaposlene (88,2 %; 11,8 % samoza-
245
