Page 20 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 20
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
učbenikov mora učbenik z didaktično-metodično organizacijo vsebin in
prirejeno likovno ter grafično opremo podpirati poučevanje in učenje. Nje-
gova vsebina in struktura morata omogočati samostojno učenje in prido-
bivanje različnih ravni ter vrst znanja (Pravilnik o potrjevanju učbenikov,
2. člen). Učbeniki učencem predstavljajo učni vir za samostojno učenje in
poglabljanje šolske razlage (Kovač idr., 2005) in učni vir, s pomočjo katere-
ga naj bi se pri njih vzbudil interes za učenje (Hung Lau idr., 2018). Jurman
(1999) učbeniku v procesu pouka pripisuje tako didaktično kot vzgojno
funkcijo, saj posreduje znanja in omogoča razvijanje spretnosti, vrednosti
in sposobnosti (Kukanja Gabrijelčič, 2015).
Učno-ciljna naravnanost učnih načrtov, ki je prinesla veliko avtono-
mije učiteljem, je tudi piscem in založnikom učbenikov omogočila različ-
ne vsebinske in pedagoške pristope ter pripomogla k pluralizaciji ponudbe
učbenikov (Kovač idr., 2005). Vsebino učbenikov opredeljujejo učni načrti,
organizacija in podoba vsebin pa sta oblikovani na osnovi dosedanjih spo-
znanj didaktike (Filipčič, 2003). Filipčič (2003) opozarja na zmotno prepri-
čanje o tem, da potrebuje učitelj en učbenik in en učni načrt. Takšno prepri-
čanje zanemarja načelo avtonomije in načelo uvajanja raznolikih metod
dela. Po njegovem mnenju je namreč pomembno upoštevati možnost pri-
lagajanja načina dela in izbire primernih učnih gradiv ter se zavedati, da je
izbira učbenika učiteljeva avtonomna odločitev, ki predstavlja zaupanje v
njegovo strokovnost (Filipčič, 2003).
Pri izbiri učbenika lahko imajo učitelji (šole) popolno avtonomijo ali
pa jih pri izbiri omejuje seznam potrjenih učbenikov (Kovač idr., 2005), kar
velja tudi za slovenski šolski sistem. Pristojni strokovni svet potrdi učbe-
nik, ki je v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja ter s cilji, standardi znanja
in vsebinami veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanja. Poleg tega mora
biti skladen s sodobnimi spoznanji stroke, z metodično-didaktičnimi na-
čeli, z razvojno stopnjo in starostjo udeležencev izobraževanja. Pomembno
je tudi, da je učbenik jezikovno pravilen in ustrezen ter tehnično, estetsko
in vizualno pravilno oblikovan (3. člen, Pravilnik o potrjevanju učbeni-
kov, 2015). Večja izbira učbenikov učiteljem omogoča, da izberejo učbenik,
ki najbolj odgovarja njim in njihovim učencem. Pri izbiri najustreznejšega
učbenika morajo učitelji imeti dovolj časa in možnosti, da preizkusijo nove
učbenike in izberejo tistega, ki je zanje najprimernejši (Turk Škraba, 2006).
Na izbor učbenika pogosto vplivajo mnenja in nasveti drugih učiteljev, po-
znavanje avtorjev, predstavitve s strani založb, priročniki k učbeniku, uč-
beniški sklad idr. (Filipčič, 2003).
20
učbenikov mora učbenik z didaktično-metodično organizacijo vsebin in
prirejeno likovno ter grafično opremo podpirati poučevanje in učenje. Nje-
gova vsebina in struktura morata omogočati samostojno učenje in prido-
bivanje različnih ravni ter vrst znanja (Pravilnik o potrjevanju učbenikov,
2. člen). Učbeniki učencem predstavljajo učni vir za samostojno učenje in
poglabljanje šolske razlage (Kovač idr., 2005) in učni vir, s pomočjo katere-
ga naj bi se pri njih vzbudil interes za učenje (Hung Lau idr., 2018). Jurman
(1999) učbeniku v procesu pouka pripisuje tako didaktično kot vzgojno
funkcijo, saj posreduje znanja in omogoča razvijanje spretnosti, vrednosti
in sposobnosti (Kukanja Gabrijelčič, 2015).
Učno-ciljna naravnanost učnih načrtov, ki je prinesla veliko avtono-
mije učiteljem, je tudi piscem in založnikom učbenikov omogočila različ-
ne vsebinske in pedagoške pristope ter pripomogla k pluralizaciji ponudbe
učbenikov (Kovač idr., 2005). Vsebino učbenikov opredeljujejo učni načrti,
organizacija in podoba vsebin pa sta oblikovani na osnovi dosedanjih spo-
znanj didaktike (Filipčič, 2003). Filipčič (2003) opozarja na zmotno prepri-
čanje o tem, da potrebuje učitelj en učbenik in en učni načrt. Takšno prepri-
čanje zanemarja načelo avtonomije in načelo uvajanja raznolikih metod
dela. Po njegovem mnenju je namreč pomembno upoštevati možnost pri-
lagajanja načina dela in izbire primernih učnih gradiv ter se zavedati, da je
izbira učbenika učiteljeva avtonomna odločitev, ki predstavlja zaupanje v
njegovo strokovnost (Filipčič, 2003).
Pri izbiri učbenika lahko imajo učitelji (šole) popolno avtonomijo ali
pa jih pri izbiri omejuje seznam potrjenih učbenikov (Kovač idr., 2005), kar
velja tudi za slovenski šolski sistem. Pristojni strokovni svet potrdi učbe-
nik, ki je v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja ter s cilji, standardi znanja
in vsebinami veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanja. Poleg tega mora
biti skladen s sodobnimi spoznanji stroke, z metodično-didaktičnimi na-
čeli, z razvojno stopnjo in starostjo udeležencev izobraževanja. Pomembno
je tudi, da je učbenik jezikovno pravilen in ustrezen ter tehnično, estetsko
in vizualno pravilno oblikovan (3. člen, Pravilnik o potrjevanju učbeni-
kov, 2015). Večja izbira učbenikov učiteljem omogoča, da izberejo učbenik,
ki najbolj odgovarja njim in njihovim učencem. Pri izbiri najustreznejšega
učbenika morajo učitelji imeti dovolj časa in možnosti, da preizkusijo nove
učbenike in izberejo tistega, ki je zanje najprimernejši (Turk Škraba, 2006).
Na izbor učbenika pogosto vplivajo mnenja in nasveti drugih učiteljev, po-
znavanje avtorjev, predstavitve s strani založb, priročniki k učbeniku, uč-
beniški sklad idr. (Filipčič, 2003).
20
