Page 21 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 21
k aj vpliva na učiteljevo izbiro učbenik a?
V nadaljevanju prispevka predstavljamo del širše empirične raziska-
ve, ki je bila izvedena v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbenikov
(KaUč).V delu, ki ga prikazujemo v nadaljevanju, nas je zanimalo, kateri
dejavniki vplivajo na učiteljevo izbiro učbenika. Zanimalo nas je torej, ka-
teri so tisti kriteriji, ki imajo pri učiteljih največji vpliv na izbiro učbenika.
Metodologija
Širša raziskava je potekala v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbe-
nikov (KaUč), katerega glavni namen je razvoj kazalnikov kakovosti učbe-
nikov za praktično uporabnost v procesu potrjevanja in evalvacije. Izvede-
na je bila pregledna deskriptivna neeksperimentalna empirična raziskava.
Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga sestav-
ljajo sklopi anketnih vprašanj in sklopi ocenjevalnih lestvic. Veljavnost
vprašalnika smo zagotovili z upoštevanjem dosedanjih znanstvenih spo-
znanj in s pregledom učiteljev praktikov. Zanesljivost vprašalnika teme-
lji na natančnih, specifičnih vprašanjih, jasnih navodilih za izpolnjevanje
ter sondažni uporabi. Objektivnost vprašalnika je bila v stopnji izvedbe za-
gotovljena tako, da je anketiranje potekalo elektronsko (individualno, brez
prisotnosti raziskovalca) ter s prevladujočo izbiro vprašanj zaprtega tipa, ki
omogočajo objektivno razbiranje odgovorov.
V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 151 učiteljev, ki poučujejo na
osnovnih in srednjih šolah, vključenih v projekt KaUč. Od tega je bilo 44
učiteljev razrednega pouka (95,5 % ženskega spola) s povprečno starostjo
43,8 let (MIN = 26, MAX = 59, s = 9,5) in povprečno delovno dobo 20,6
let (MIN = 1, MAX = 38, s = 10,7). Gre torej za vzorec učiteljev, ki je z vidi-
ka delovnih izkušenj precej heterogen. Večina ima sedmo stopnjo izobraz-
be (61,4 %) in poučuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (63,6 %).
Med njimi jih je največ iz goriške (34,1 %), zasavske (27,3 %) in jugovzhodne
(22,7 %) regije.
Prav tako je v raziskovalnem vzorcu sodelovalo 41 učiteljev pred-
metnega pouka (90,2 % ženskega spola) s povprečno starostjo 44,2 let (MIN
= 27, MAX = 64, s = 8,7) in povprečno delovno dobo 18,7 let (MIN = 3, MAX
= 38, s = 10,1). Gre za vzorec predmetnih učiteljev, ki je z vidika delovnih iz-
kušenj precej heterogen. Največ jih ima sedmo stopnjo izobrazbe (56,1 %)
in poučujejo hkrati v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdob-
ju (56,1 %), zgolj v tretjem (39 %) ali zgolj v drugem (4,9 %). Med njimi jih je
največ iz goriške (36,6 %) in zasavske (26,8 %) regije.
21
V nadaljevanju prispevka predstavljamo del širše empirične raziska-
ve, ki je bila izvedena v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbenikov
(KaUč).V delu, ki ga prikazujemo v nadaljevanju, nas je zanimalo, kateri
dejavniki vplivajo na učiteljevo izbiro učbenika. Zanimalo nas je torej, ka-
teri so tisti kriteriji, ki imajo pri učiteljih največji vpliv na izbiro učbenika.
Metodologija
Širša raziskava je potekala v okviru projekta Za kakovost slovenskih učbe-
nikov (KaUč), katerega glavni namen je razvoj kazalnikov kakovosti učbe-
nikov za praktično uporabnost v procesu potrjevanja in evalvacije. Izvede-
na je bila pregledna deskriptivna neeksperimentalna empirična raziskava.
Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga sestav-
ljajo sklopi anketnih vprašanj in sklopi ocenjevalnih lestvic. Veljavnost
vprašalnika smo zagotovili z upoštevanjem dosedanjih znanstvenih spo-
znanj in s pregledom učiteljev praktikov. Zanesljivost vprašalnika teme-
lji na natančnih, specifičnih vprašanjih, jasnih navodilih za izpolnjevanje
ter sondažni uporabi. Objektivnost vprašalnika je bila v stopnji izvedbe za-
gotovljena tako, da je anketiranje potekalo elektronsko (individualno, brez
prisotnosti raziskovalca) ter s prevladujočo izbiro vprašanj zaprtega tipa, ki
omogočajo objektivno razbiranje odgovorov.
V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 151 učiteljev, ki poučujejo na
osnovnih in srednjih šolah, vključenih v projekt KaUč. Od tega je bilo 44
učiteljev razrednega pouka (95,5 % ženskega spola) s povprečno starostjo
43,8 let (MIN = 26, MAX = 59, s = 9,5) in povprečno delovno dobo 20,6
let (MIN = 1, MAX = 38, s = 10,7). Gre torej za vzorec učiteljev, ki je z vidi-
ka delovnih izkušenj precej heterogen. Večina ima sedmo stopnjo izobraz-
be (61,4 %) in poučuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (63,6 %).
Med njimi jih je največ iz goriške (34,1 %), zasavske (27,3 %) in jugovzhodne
(22,7 %) regije.
Prav tako je v raziskovalnem vzorcu sodelovalo 41 učiteljev pred-
metnega pouka (90,2 % ženskega spola) s povprečno starostjo 44,2 let (MIN
= 27, MAX = 64, s = 8,7) in povprečno delovno dobo 18,7 let (MIN = 3, MAX
= 38, s = 10,1). Gre za vzorec predmetnih učiteljev, ki je z vidika delovnih iz-
kušenj precej heterogen. Največ jih ima sedmo stopnjo izobrazbe (56,1 %)
in poučujejo hkrati v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdob-
ju (56,1 %), zgolj v tretjem (39 %) ali zgolj v drugem (4,9 %). Med njimi jih je
največ iz goriške (36,6 %) in zasavske (26,8 %) regije.
21
