Page 223 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 223
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.223-239
Izobrazba, splošna stališča do cepljenja
ter namera za cepljenje proti gripi in covidu-19
v Sloveniji: analiza štirih anketnih vzorcev
Andrej Kirbiš, Monika Lamot
Uvod
Cepiva so ena najpomembnejših pridobitev napredka znanosti in medi-
cine (Novella, 2007; Orenstein in Ahmed, 2017), ki so po nekaterih oce-
nah globalno rešila več kot eno milijardo življenj (Ratej in Muršič, 2020;
World Economic Forum, 2020), pri čemer bolj kot cepljenje zmanjša bre-
me nalezljivih bolezni zgolj dostop do pitne vode (Andre et al., 2008). Kljub
napredku znanosti in široki uporabi cepiv pri soočanju z nalezljivimi bo-
leznimi, preprečljivih s cepljenjem, ter reševanju življenj množic po vsem
svetu so v zadnjih desetletjih nekateri vidiki ekonomskega in družbenega
napredka – predvsem v zahodnih družbah – pripeljali do nezaželenih pos-
ledic, med drugim do naraščajočega nezaupanja in zavračanja cepiv (ibid.).
Gre za pojav oklevanja pred cepljenjem, ki se nanaša na skupine ljudi, ki do
cepljenja izražajo zadržke oziroma dvom (MacDonald, 2015). Nezaupanje v
cepiva – pa tudi v znanost, medicino, strokovnjake in institucije – se v zad-
njih letih paradoksalno krepi z naraščanjem izobrazbenih ravni prebival-
cev po vsem svetu. V pričujoči raziskavi smo preučili vlogo posameznikove
izobrazbe pri izoblikovanju stališča glede cepljenja in na sprejemanje cepiv
v Sloveniji. Osredotočili smo se na povezavo izobrazbe s splošnimi stališ-
či do cepljenja v letih 2019 in 2020, s stališči do cepljenja proti gripi in covi-
du-19 v letu 2020 in na vlogo izobrazbe pri nekaterih znanih dejavnikih sta-
lišč do cepljenja v letih 2016, 2019 in 2020.
223
Izobrazba, splošna stališča do cepljenja
ter namera za cepljenje proti gripi in covidu-19
v Sloveniji: analiza štirih anketnih vzorcev
Andrej Kirbiš, Monika Lamot
Uvod
Cepiva so ena najpomembnejših pridobitev napredka znanosti in medi-
cine (Novella, 2007; Orenstein in Ahmed, 2017), ki so po nekaterih oce-
nah globalno rešila več kot eno milijardo življenj (Ratej in Muršič, 2020;
World Economic Forum, 2020), pri čemer bolj kot cepljenje zmanjša bre-
me nalezljivih bolezni zgolj dostop do pitne vode (Andre et al., 2008). Kljub
napredku znanosti in široki uporabi cepiv pri soočanju z nalezljivimi bo-
leznimi, preprečljivih s cepljenjem, ter reševanju življenj množic po vsem
svetu so v zadnjih desetletjih nekateri vidiki ekonomskega in družbenega
napredka – predvsem v zahodnih družbah – pripeljali do nezaželenih pos-
ledic, med drugim do naraščajočega nezaupanja in zavračanja cepiv (ibid.).
Gre za pojav oklevanja pred cepljenjem, ki se nanaša na skupine ljudi, ki do
cepljenja izražajo zadržke oziroma dvom (MacDonald, 2015). Nezaupanje v
cepiva – pa tudi v znanost, medicino, strokovnjake in institucije – se v zad-
njih letih paradoksalno krepi z naraščanjem izobrazbenih ravni prebival-
cev po vsem svetu. V pričujoči raziskavi smo preučili vlogo posameznikove
izobrazbe pri izoblikovanju stališča glede cepljenja in na sprejemanje cepiv
v Sloveniji. Osredotočili smo se na povezavo izobrazbe s splošnimi stališ-
či do cepljenja v letih 2019 in 2020, s stališči do cepljenja proti gripi in covi-
du-19 v letu 2020 in na vlogo izobrazbe pri nekaterih znanih dejavnikih sta-
lišč do cepljenja v letih 2016, 2019 in 2020.
223
