Page 228 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 228
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
ta iz Amerike, Evrope in Azije in ugotovili, da izobrazba ni bila povezana s
percepcijami tveganja v nobeni izmed analiziranih držav. Zaupanje v kom-
plementarno in alternativno medicino je prav tako višje med bolj izobraže-
nimi (van der Schee in Groenewegen, 2010). Ker navedeni dejavniki pred-
stavljajo pomembno vlogo pri stališčih do cepljenja, je potrebno preučiti,
ali so v Sloveniji ti dejavniki stališč povezani z izobrazbenimi ravni posa-
meznika.
Namen
Namen naše raziskave je bil preučiti, kako je v Sloveniji izobrazba poveza-
na: 1) s splošnimi stališči do cepljenja; 2) z namero za cepljenje proti gripi in
covidu-19 in 3) z dejavniki stališč do cepljenja. V ta namen smo izvedli tri
študije. V prvi smo na štirih vzorcih prebivalcev Slovenije analizirali od-
nos med izobrazbo, stališči in dejavniki stališč do cepljenja, in sicer v Štu-
diji 1 na enem reprezentativnem vzorcu v letu 2019 (Eurobarometer, 2019a)
ter enem nereprezentativnem vzorcu (Lamot in Kirbiš, 2020), v Študiji 2 na
enakem nereprezentativnem vzorcu (Lamot in Kirbiš, 2020) in v Študiji 3
na štirih vzorcih – poleg dveh že omenjenih še na reprezentativnem vzorcu
Slovenskega javnega mnenja (Kurdija et al., 2016) in na nereprezentativnem
vzorcu v letu 2019 (Lamot in Kirbiš, 2019).
Vključene študije
Študija 1: Izobrazba in splošna stališča do cepljenja v letih 2019
in 2020
Vzorci in merski instrumenti
Vzorec raziskave Eurobarometer je bil sestavljen iz 15-letnikov ter starejših
iz 28-ih držav Evropske unije. Reprezentativni podatki so bili v Sloveniji
zbrani v marcu leta 2019 (N = 1.016; 56,8 % žensk; Mstarost = 52,17 leta) (Euro-
barometer, 2019b). V raziskavi o stališčih do cepljenja proti covidu-19 (La-
mot in Kirbiš, 2020) je vzorec sestavljalo 851 oseb, od tega 84,5 % žensk. V
raziskavo so se vključili udeleženci, stari od 18 do 63 let; povprečna starost
je bila 33,2 leta. Slaba tretjina (31,4 %) udeležencev je imela zaključeno sre-
dnješolsko izobrazbo ali manj, 34,9 % je imelo dodiplomsko izobrazbo do
vključno 1. bolonjske stopnje, 33,6 % pa jih je imelo dokončan študij 2. bo-
lonjske stopnje ali višje.
228
ta iz Amerike, Evrope in Azije in ugotovili, da izobrazba ni bila povezana s
percepcijami tveganja v nobeni izmed analiziranih držav. Zaupanje v kom-
plementarno in alternativno medicino je prav tako višje med bolj izobraže-
nimi (van der Schee in Groenewegen, 2010). Ker navedeni dejavniki pred-
stavljajo pomembno vlogo pri stališčih do cepljenja, je potrebno preučiti,
ali so v Sloveniji ti dejavniki stališč povezani z izobrazbenimi ravni posa-
meznika.
Namen
Namen naše raziskave je bil preučiti, kako je v Sloveniji izobrazba poveza-
na: 1) s splošnimi stališči do cepljenja; 2) z namero za cepljenje proti gripi in
covidu-19 in 3) z dejavniki stališč do cepljenja. V ta namen smo izvedli tri
študije. V prvi smo na štirih vzorcih prebivalcev Slovenije analizirali od-
nos med izobrazbo, stališči in dejavniki stališč do cepljenja, in sicer v Štu-
diji 1 na enem reprezentativnem vzorcu v letu 2019 (Eurobarometer, 2019a)
ter enem nereprezentativnem vzorcu (Lamot in Kirbiš, 2020), v Študiji 2 na
enakem nereprezentativnem vzorcu (Lamot in Kirbiš, 2020) in v Študiji 3
na štirih vzorcih – poleg dveh že omenjenih še na reprezentativnem vzorcu
Slovenskega javnega mnenja (Kurdija et al., 2016) in na nereprezentativnem
vzorcu v letu 2019 (Lamot in Kirbiš, 2019).
Vključene študije
Študija 1: Izobrazba in splošna stališča do cepljenja v letih 2019
in 2020
Vzorci in merski instrumenti
Vzorec raziskave Eurobarometer je bil sestavljen iz 15-letnikov ter starejših
iz 28-ih držav Evropske unije. Reprezentativni podatki so bili v Sloveniji
zbrani v marcu leta 2019 (N = 1.016; 56,8 % žensk; Mstarost = 52,17 leta) (Euro-
barometer, 2019b). V raziskavi o stališčih do cepljenja proti covidu-19 (La-
mot in Kirbiš, 2020) je vzorec sestavljalo 851 oseb, od tega 84,5 % žensk. V
raziskavo so se vključili udeleženci, stari od 18 do 63 let; povprečna starost
je bila 33,2 leta. Slaba tretjina (31,4 %) udeležencev je imela zaključeno sre-
dnješolsko izobrazbo ali manj, 34,9 % je imelo dodiplomsko izobrazbo do
vključno 1. bolonjske stopnje, 33,6 % pa jih je imelo dokončan študij 2. bo-
lonjske stopnje ali višje.
228
