Page 224 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 224
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
V naslednjem podpoglavju prispevka najprej predstavimo oklevanje
pred cepljenjem in stališča do cepljenja, dejavnike stališč ter vlogo izobraz-
be. Na podlagi pregleda nato zastavimo namen pričujoče raziskave, preds-
tavimo vzorce in merske instrumente treh študij, temu pa sledi predstavitev
ključnih ugotovitev. V zadnjem delu prispevka razpravljamo o implikaci-
jah naših ugotovitev in omejitvah naše raziskave ter podamo priporočila za
prihodnje raziskave in predloge ukrepov za odločevalce.
Stališča javnosti do cepiv in cepljenja
Oklevanje pred cepljenjem ni nov pojav, saj ima t. i. proticepilsko gibanje
dolgo zgodovino (Lamot, 2020), se pa v zadnjih desetletjih nezaupanje v
cepiva širi med vse širše segmente populacije, tudi iz nacionalnih na glo-
balne ravni, predvsem zaradi porasta IKT (informacijsko-komunikacijske
tehnologije) (Blume, 2006; Wolfe in Sharp, 2002). Oklevanje pred ceplje-
njem tako predstavlja eno izmed desetih največji globalnih groženj javne-
mu zdravju (WHO, 2019), njegova razširjenost med državami pa se razliku-
je. Primerjalne analize kažejo, da prebivalci ekonomsko bolj razvitih držav
v povprečju izkazujejo višjo stopnjo pozitivnih stališč do cepiv, a je denimo
v skupini desetih držav z največjim deležem negativnih stališč do cepljenja
sedem iz evropske regije (Larson et al., 2016). Ob tem nizko zaupanje v var-
nost cepiv izkazujejo tudi prebivalci postkomunističnih evropskih držav,
npr. BiH, Rusije, Ukrajine in Slovenije (ibid.).
Problem nezaupanja v cepiva ima ne le pomembne zdravstvene, tem-
več tudi družbene in ekonomske posledice. V zadnjih letih se v različnih
državah sveta pojavljajo primeri, ko se zaradi zavračanja cepljenja v dolo-
čenih segmentih javnosti ponovno pojavljajo nekatere nalezljive bolezni, ki
so bile praktično izkoreninjene (Bloom et al., 2005). Ob tem lahko okleva-
nje pred cepljenjem predstavlja tudi globalni problem v času aktualne pan-
demije covida-19, še posebej v državah, kjer imajo prebivalci do cepiv naj-
bolj skeptična stališča.
Slovenija velja za eno izmed držav z visoko stopnjo oklevanja pred cep-
ljenjem med njenim prebivalstvom. Čeprav so po eni strani spodbudni re-
zultati, da je interes za cepljenje proti covidu-19 v nekaj dneh izrazilo več
kot šestdeset tisoč (2,88 %) prebivalcev Slovenije (eUprava), pa epidemio-
logi in imunologi poudarjajo, da je za zatrtje epidemije potreben visok de-
lež precepljenosti, ki se giblje med 60 % in 70 % (Fontanet in Cauchemez,
2020). Javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo na eno največjih stopenj
oklevanja pred cepljenem proti covidu-19 v svetu, saj izrazito velik delež
224
V naslednjem podpoglavju prispevka najprej predstavimo oklevanje
pred cepljenjem in stališča do cepljenja, dejavnike stališč ter vlogo izobraz-
be. Na podlagi pregleda nato zastavimo namen pričujoče raziskave, preds-
tavimo vzorce in merske instrumente treh študij, temu pa sledi predstavitev
ključnih ugotovitev. V zadnjem delu prispevka razpravljamo o implikaci-
jah naših ugotovitev in omejitvah naše raziskave ter podamo priporočila za
prihodnje raziskave in predloge ukrepov za odločevalce.
Stališča javnosti do cepiv in cepljenja
Oklevanje pred cepljenjem ni nov pojav, saj ima t. i. proticepilsko gibanje
dolgo zgodovino (Lamot, 2020), se pa v zadnjih desetletjih nezaupanje v
cepiva širi med vse širše segmente populacije, tudi iz nacionalnih na glo-
balne ravni, predvsem zaradi porasta IKT (informacijsko-komunikacijske
tehnologije) (Blume, 2006; Wolfe in Sharp, 2002). Oklevanje pred ceplje-
njem tako predstavlja eno izmed desetih največji globalnih groženj javne-
mu zdravju (WHO, 2019), njegova razširjenost med državami pa se razliku-
je. Primerjalne analize kažejo, da prebivalci ekonomsko bolj razvitih držav
v povprečju izkazujejo višjo stopnjo pozitivnih stališč do cepiv, a je denimo
v skupini desetih držav z največjim deležem negativnih stališč do cepljenja
sedem iz evropske regije (Larson et al., 2016). Ob tem nizko zaupanje v var-
nost cepiv izkazujejo tudi prebivalci postkomunističnih evropskih držav,
npr. BiH, Rusije, Ukrajine in Slovenije (ibid.).
Problem nezaupanja v cepiva ima ne le pomembne zdravstvene, tem-
več tudi družbene in ekonomske posledice. V zadnjih letih se v različnih
državah sveta pojavljajo primeri, ko se zaradi zavračanja cepljenja v dolo-
čenih segmentih javnosti ponovno pojavljajo nekatere nalezljive bolezni, ki
so bile praktično izkoreninjene (Bloom et al., 2005). Ob tem lahko okleva-
nje pred cepljenjem predstavlja tudi globalni problem v času aktualne pan-
demije covida-19, še posebej v državah, kjer imajo prebivalci do cepiv naj-
bolj skeptična stališča.
Slovenija velja za eno izmed držav z visoko stopnjo oklevanja pred cep-
ljenjem med njenim prebivalstvom. Čeprav so po eni strani spodbudni re-
zultati, da je interes za cepljenje proti covidu-19 v nekaj dneh izrazilo več
kot šestdeset tisoč (2,88 %) prebivalcev Slovenije (eUprava), pa epidemio-
logi in imunologi poudarjajo, da je za zatrtje epidemije potreben visok de-
lež precepljenosti, ki se giblje med 60 % in 70 % (Fontanet in Cauchemez,
2020). Javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo na eno največjih stopenj
oklevanja pred cepljenem proti covidu-19 v svetu, saj izrazito velik delež
224
