Page 225 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 225
izobrazba, splošna stališča do cepljenja ...
državljanov pravi, da se ne namerava cepiti oz. je delež takih celo višji od
tistih, ki se proti covidu-19 nameravajo cepiti (Mediana, 2020). Ob tem je
zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se je oklevanje pred cepljenjem v Sloveniji te-
kom leta 2020 celo povečevalo. V Sloveniji je javnomnenjska anketa v juni-
ju 2020 pokazala, da bi se bilo pripravljenih cepiti 55 % Slovencev, v oktobru
2020 je delež padel na zgolj 35 % (Mediana, 2020), v novembru pa je prip-
ravljenost za cepljenje izrazilo 43 % Slovencev (Valicon, 2020). Navedeni
deleži so za uspešen boj proti epidemiji z doseganjem kolektivne imunosti
prenizki. Oklevanje pred cepljenjem je v Sloveniji bilo najvišje ravno v dru-
gem valu epidemije, ko je imela država eno najslabših epidemioloških slik
na svetu z visoko stopnjo okuženih in umrljivosti (OurWorldinData, 2020).
Da je odklanjanje cepiva proti covidu-19 v Sloveniji visoko, sicer ne bi sme-
lo biti presenečenje, glede na to, da so se prebivalci Slovenije v okviru med-
državnih analiz zaupanja v pomembnost, varnost in učinkovitost cepiv, ki
so bile izvedene še pred pandemijo, uvrščali na dno lestvic držav (Larson
et al., 2016) in glede na ugotovitve najnovejših raziskav, da so v Sloveniji
splošna stališča do cepljenja najmočnejši napovedovalec stališč do cepljenja
proti covidu-19 (Kirbiš et al., 2020).
Izobrazba kot dejavnik splošnih stališč in dejavnikov stališč
do cepljenja
Ena novejših meddržavnih raziskav stališč do cepiv in cepljenja (Euroba-
rometer, 2019) pred pandemijo covid-19 je analizirala prebivalce držav EU-
28, tj. osemindvajseterice držav Evropske Unije. Rezultati Eurobarometra
so sicer pokazali, da so imeli Evropejci v letu 2019 razmeroma visoko stop-
njo ozaveščenosti in na splošno pozitiven odnos do cepljenja, a da obstaja-
jo precejšnje razlike v znanju in vedenju med državami in med sociodemo-
grafskimi skupinami. Poročilo raziskave med drugim oriše tudi praviloma
pozitivno vlogo izobrazbe: bolj izobraženi Evropejci so denimo bolj verje-
tno cepljeni ali imajo cepljenega družinskega člana, prav tako pa se v večji
meri strinjajo, da so cepiva učinkovita. Več kot polovica (54 %) Evropejcev
v najbolj izobraženi skupini ima višjo raven znanja o cepivih v primerja-
vi z manj kot štirimi od desetih (39 %) Evropejcev, ki so v najnižji izobraz-
beni skupini. Hkrati pa je na vprašanje: »Če bi potrebovali informacije o
cepljenju, na katerega od naslednjih virov bi se obrnili?« najbolj izobražena
skupina v večji meri odgovorila, da bi se obrnila tudi na spletna družbena
omrežja in na druga spletna mesta kot najmanj izobražena skupina (ibid.),
kar lahko predstavlja težavo pri sprejemanju cepljenja, saj sta se zaupanje
225
državljanov pravi, da se ne namerava cepiti oz. je delež takih celo višji od
tistih, ki se proti covidu-19 nameravajo cepiti (Mediana, 2020). Ob tem je
zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se je oklevanje pred cepljenjem v Sloveniji te-
kom leta 2020 celo povečevalo. V Sloveniji je javnomnenjska anketa v juni-
ju 2020 pokazala, da bi se bilo pripravljenih cepiti 55 % Slovencev, v oktobru
2020 je delež padel na zgolj 35 % (Mediana, 2020), v novembru pa je prip-
ravljenost za cepljenje izrazilo 43 % Slovencev (Valicon, 2020). Navedeni
deleži so za uspešen boj proti epidemiji z doseganjem kolektivne imunosti
prenizki. Oklevanje pred cepljenjem je v Sloveniji bilo najvišje ravno v dru-
gem valu epidemije, ko je imela država eno najslabših epidemioloških slik
na svetu z visoko stopnjo okuženih in umrljivosti (OurWorldinData, 2020).
Da je odklanjanje cepiva proti covidu-19 v Sloveniji visoko, sicer ne bi sme-
lo biti presenečenje, glede na to, da so se prebivalci Slovenije v okviru med-
državnih analiz zaupanja v pomembnost, varnost in učinkovitost cepiv, ki
so bile izvedene še pred pandemijo, uvrščali na dno lestvic držav (Larson
et al., 2016) in glede na ugotovitve najnovejših raziskav, da so v Sloveniji
splošna stališča do cepljenja najmočnejši napovedovalec stališč do cepljenja
proti covidu-19 (Kirbiš et al., 2020).
Izobrazba kot dejavnik splošnih stališč in dejavnikov stališč
do cepljenja
Ena novejših meddržavnih raziskav stališč do cepiv in cepljenja (Euroba-
rometer, 2019) pred pandemijo covid-19 je analizirala prebivalce držav EU-
28, tj. osemindvajseterice držav Evropske Unije. Rezultati Eurobarometra
so sicer pokazali, da so imeli Evropejci v letu 2019 razmeroma visoko stop-
njo ozaveščenosti in na splošno pozitiven odnos do cepljenja, a da obstaja-
jo precejšnje razlike v znanju in vedenju med državami in med sociodemo-
grafskimi skupinami. Poročilo raziskave med drugim oriše tudi praviloma
pozitivno vlogo izobrazbe: bolj izobraženi Evropejci so denimo bolj verje-
tno cepljeni ali imajo cepljenega družinskega člana, prav tako pa se v večji
meri strinjajo, da so cepiva učinkovita. Več kot polovica (54 %) Evropejcev
v najbolj izobraženi skupini ima višjo raven znanja o cepivih v primerja-
vi z manj kot štirimi od desetih (39 %) Evropejcev, ki so v najnižji izobraz-
beni skupini. Hkrati pa je na vprašanje: »Če bi potrebovali informacije o
cepljenju, na katerega od naslednjih virov bi se obrnili?« najbolj izobražena
skupina v večji meri odgovorila, da bi se obrnila tudi na spletna družbena
omrežja in na druga spletna mesta kot najmanj izobražena skupina (ibid.),
kar lahko predstavlja težavo pri sprejemanju cepljenja, saj sta se zaupanje
225
