Page 220 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 220
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Sklep
Čeprav rezultati pričujoče študije niso enoznačni in vse naše hipoteze niso
potrjene, pa lahko z neko verjetnostjo sklepamo na nekatere prednosti pou-
ka izvajanega po načelih formativnega spremljanja. Ugotovitve naše študije
ne odstopajo od drugih študij, ki proučujejo učinke formativnega spremlja-
nja na dosežke učencev pri matematiki (Van Den Berg in sod., 2017; Ra-
koczy in sod., 2019). Preverili smo dve hipotezi, na katerih nismo našli po-
membnih razlik med dosežki učencev na začetku šolskega leta in ob koncu
šolskega leta, našli pa smo razlike med učenci eksperimentalne in kontro-
lne skupine, predvsem na srednješolskem nivoju. Ker so bile te razlike pri-
sotne že ob merjenju na začetku leta, in so se ohranile tudi pri zaključnem
merjenju, nas prav dejstvo, da so učenci v eksperimentalni skupini dosle-
dno, na obeh (v kontekstu širše študije pa ugotavljamo, da na vseh) spre-
menljivkah, dosegli znatno višje rezultate od učencev v kontrolni skupini
navaja k sklepu, da pouk po načelih formativnega spremljanja predstavlja
rahlo prednost pred poukom, ki ne poteka po teh načelih. Učenci v eks-
perimentalni skupini na srednješolskem nivoju so bili formativnega spre-
mljanja deležni že v prvem letniku, torej leto pred našim začetnim merje-
njem. Sklepamo torej, da so učenci eksperimentalne skupine z učiteljem, ki
je poučeval po načelih formativnega spremljanja, imeli drugačno izkušnjo
od učencev, ki so jih poučevali “ne-formativci”, kar potrjujejo tudi neka-
teri odgovori učencev v fokusnih intervjujih (ki pa niso predmet tega pri-
spevka). Učitelji - formativci spodbudam in pozitivnim sporočilom, pred-
vsem izražanju stališča “zmoreš” namenjajo posebno pozornost, saj takšna
naravnanost predstavlja osrednjo idejo formativnega spremljanja. Verjetno
ni naključje, da je ta razlika prisotna med učenci eksperimentalne in kon-
trolne skupine na nivoju srednje šole, kjer odnosi učitelj-učenec niso tako
prepleteni, vzgojna funkcija šole pa ne tako v ospredju. Raziskava odpira
številna nova vprašanja, zato z raziskovanjem tega področja nadaljujemo v
bolj nadzorovanih okoliščinah ter na večjem številu učiteljev.
Viri in literatura
Bennett, Randy Elliot. “Formative assessment: a critical review“. Assessment
in Education: Principles, Policy & Practice 18, št. 1 (February 2011): 5–25.
https://doi.org/10.1080/0969594X.2010.513678.
Black, Paul, and Dylan Wiliam. “Assessment and Classroom Learning“. As-
sessment in Education: Principles, Policy & Practice 5, št. 1 (March 1998):
7–74. https://doi.org/10.1080/0969595980050102.
220
Sklep
Čeprav rezultati pričujoče študije niso enoznačni in vse naše hipoteze niso
potrjene, pa lahko z neko verjetnostjo sklepamo na nekatere prednosti pou-
ka izvajanega po načelih formativnega spremljanja. Ugotovitve naše študije
ne odstopajo od drugih študij, ki proučujejo učinke formativnega spremlja-
nja na dosežke učencev pri matematiki (Van Den Berg in sod., 2017; Ra-
koczy in sod., 2019). Preverili smo dve hipotezi, na katerih nismo našli po-
membnih razlik med dosežki učencev na začetku šolskega leta in ob koncu
šolskega leta, našli pa smo razlike med učenci eksperimentalne in kontro-
lne skupine, predvsem na srednješolskem nivoju. Ker so bile te razlike pri-
sotne že ob merjenju na začetku leta, in so se ohranile tudi pri zaključnem
merjenju, nas prav dejstvo, da so učenci v eksperimentalni skupini dosle-
dno, na obeh (v kontekstu širše študije pa ugotavljamo, da na vseh) spre-
menljivkah, dosegli znatno višje rezultate od učencev v kontrolni skupini
navaja k sklepu, da pouk po načelih formativnega spremljanja predstavlja
rahlo prednost pred poukom, ki ne poteka po teh načelih. Učenci v eks-
perimentalni skupini na srednješolskem nivoju so bili formativnega spre-
mljanja deležni že v prvem letniku, torej leto pred našim začetnim merje-
njem. Sklepamo torej, da so učenci eksperimentalne skupine z učiteljem, ki
je poučeval po načelih formativnega spremljanja, imeli drugačno izkušnjo
od učencev, ki so jih poučevali “ne-formativci”, kar potrjujejo tudi neka-
teri odgovori učencev v fokusnih intervjujih (ki pa niso predmet tega pri-
spevka). Učitelji - formativci spodbudam in pozitivnim sporočilom, pred-
vsem izražanju stališča “zmoreš” namenjajo posebno pozornost, saj takšna
naravnanost predstavlja osrednjo idejo formativnega spremljanja. Verjetno
ni naključje, da je ta razlika prisotna med učenci eksperimentalne in kon-
trolne skupine na nivoju srednje šole, kjer odnosi učitelj-učenec niso tako
prepleteni, vzgojna funkcija šole pa ne tako v ospredju. Raziskava odpira
številna nova vprašanja, zato z raziskovanjem tega področja nadaljujemo v
bolj nadzorovanih okoliščinah ter na večjem številu učiteljev.
Viri in literatura
Bennett, Randy Elliot. “Formative assessment: a critical review“. Assessment
in Education: Principles, Policy & Practice 18, št. 1 (February 2011): 5–25.
https://doi.org/10.1080/0969594X.2010.513678.
Black, Paul, and Dylan Wiliam. “Assessment and Classroom Learning“. As-
sessment in Education: Principles, Policy & Practice 5, št. 1 (March 1998):
7–74. https://doi.org/10.1080/0969595980050102.
220
