Page 227 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 227
izobrazba, splošna stališča do cepljenja ...
hova visoka izobrazba omogoča sprejemanje pravilnih in tehtnih odločitev
glede cepljenja, ob tem pa socialno privilegirani starši v večji meri dvomi-
jo v in preizprašujejo konvencionalne vire zdravstvenih informacij (Swa-
ney in Burns, 2019).
Tudi v Sloveniji raziskave kažejo, da izobrazba nima enoznačnega
učinka na stališča do cepljenja. Lamot (2020) je v raziskavi analize podat-
kov Slovenskega javnega mnenja (SJM 2016/1) ugotovila, da izobrazba ob
kontroli sociodemografskih in socioekonomskih dejavnikov ni statistično
značilen dejavnik stališč do cepljenja. Še več, na nereprezentativnem vzor-
cu je pri analizi kontinuuma stališč – od tistih, ki zavračajo vsa cepiva, do
tistih, ki jih v celoti sprejemajo – ugotovila, da so v skupini tistih, ki spre-
jemajo cepiva, bolj verjetno nižje izobraženi. Rezultati tujih raziskav v času
pandemije covida-19 sicer kažejo na pozitivne učinke izobrazbe. Bolj izo-
braženi posamezniki v večji meri sledijo priporočilom preventivnih in sa-
mozaščitnih vedenj (nošenje zaščitnih mask, socialno distanciranje, po-
gosto umivanje rok, izogibanje množicam ipd.) (Jehn in Zajacova, 2020;
Kavanagh et al., 2020), hkrati pa izražajo bolj pozitivna stališča do ceplje-
nja proti covidu-19 (Malik et al., 2020; J. K. Ward et al., 2020).
Ob tem izobrazba ni povezana zgolj s stališči do cepljenja, ampak lah-
ko učinkuje tudi na nekatere pomembne dejavnike stališč do cepljenja. Pre-
tekle raziskave so pokazale, da oklevanje pred cepljenjem med drugim zvi-
šujejo neznanje o cepivih in cepljenju (Martinello et al., 2003; Betsch in
Wicker, 2012; Zingg in Siegrist, 2012), nizke percepcije tveganja (nalezlji-
vosti in nevarnosti) nalezljive bolezni (Byrne et al., 2012; Elizondo-Alzo-
la et al., 2020), nezaupanje v zdravstvene institucije, zaposlene v zdravstvu
in v zdravstveni sistem (Gallup, 2019; Lalumera, 2018; Rozbroj et al., 2019),
višje zaupanje v komplementarno in alternativno medicino (Browne et al.,
2015; Hoffman et al., 2019) ter strinjanje s prepričanji, povezanimi s teorija-
mi zarot (Jolley in Douglas, 2014; Hornsey et al., 2018; Ekram et al., 2019).
Navedeni dejavniki so z izobrazbo nekonsistentno povezani. Lamot
in (Lamot et al., 2021) so denimo na nereprezentativnem vzorcu Sloven-
cev ugotovili, da so anketiranci v srednji izobrazbeni kategoriji izkazova-
li najnižje znanje o cepivih, ob tem pa so tisti, ki so bili trenutno vključe-
ni v izobraževanje (dijaki in študenti), izkazovali višje znanje o cepivih od
zaposlenih in brezposelnih. Na drugi strani je na ravni Evrope že omenje-
na raziskava Eurobarometer (Eurobarometer, 2019b) ugotovila večje znanje
o cepivih pri bolj izobraženih Evropejcih. Dryhurst in sodelavci (2020) so
denimo preučili percepcije tveganja glede covida-19 v desetih državah sve-
227
hova visoka izobrazba omogoča sprejemanje pravilnih in tehtnih odločitev
glede cepljenja, ob tem pa socialno privilegirani starši v večji meri dvomi-
jo v in preizprašujejo konvencionalne vire zdravstvenih informacij (Swa-
ney in Burns, 2019).
Tudi v Sloveniji raziskave kažejo, da izobrazba nima enoznačnega
učinka na stališča do cepljenja. Lamot (2020) je v raziskavi analize podat-
kov Slovenskega javnega mnenja (SJM 2016/1) ugotovila, da izobrazba ob
kontroli sociodemografskih in socioekonomskih dejavnikov ni statistično
značilen dejavnik stališč do cepljenja. Še več, na nereprezentativnem vzor-
cu je pri analizi kontinuuma stališč – od tistih, ki zavračajo vsa cepiva, do
tistih, ki jih v celoti sprejemajo – ugotovila, da so v skupini tistih, ki spre-
jemajo cepiva, bolj verjetno nižje izobraženi. Rezultati tujih raziskav v času
pandemije covida-19 sicer kažejo na pozitivne učinke izobrazbe. Bolj izo-
braženi posamezniki v večji meri sledijo priporočilom preventivnih in sa-
mozaščitnih vedenj (nošenje zaščitnih mask, socialno distanciranje, po-
gosto umivanje rok, izogibanje množicam ipd.) (Jehn in Zajacova, 2020;
Kavanagh et al., 2020), hkrati pa izražajo bolj pozitivna stališča do ceplje-
nja proti covidu-19 (Malik et al., 2020; J. K. Ward et al., 2020).
Ob tem izobrazba ni povezana zgolj s stališči do cepljenja, ampak lah-
ko učinkuje tudi na nekatere pomembne dejavnike stališč do cepljenja. Pre-
tekle raziskave so pokazale, da oklevanje pred cepljenjem med drugim zvi-
šujejo neznanje o cepivih in cepljenju (Martinello et al., 2003; Betsch in
Wicker, 2012; Zingg in Siegrist, 2012), nizke percepcije tveganja (nalezlji-
vosti in nevarnosti) nalezljive bolezni (Byrne et al., 2012; Elizondo-Alzo-
la et al., 2020), nezaupanje v zdravstvene institucije, zaposlene v zdravstvu
in v zdravstveni sistem (Gallup, 2019; Lalumera, 2018; Rozbroj et al., 2019),
višje zaupanje v komplementarno in alternativno medicino (Browne et al.,
2015; Hoffman et al., 2019) ter strinjanje s prepričanji, povezanimi s teorija-
mi zarot (Jolley in Douglas, 2014; Hornsey et al., 2018; Ekram et al., 2019).
Navedeni dejavniki so z izobrazbo nekonsistentno povezani. Lamot
in (Lamot et al., 2021) so denimo na nereprezentativnem vzorcu Sloven-
cev ugotovili, da so anketiranci v srednji izobrazbeni kategoriji izkazova-
li najnižje znanje o cepivih, ob tem pa so tisti, ki so bili trenutno vključe-
ni v izobraževanje (dijaki in študenti), izkazovali višje znanje o cepivih od
zaposlenih in brezposelnih. Na drugi strani je na ravni Evrope že omenje-
na raziskava Eurobarometer (Eurobarometer, 2019b) ugotovila večje znanje
o cepivih pri bolj izobraženih Evropejcih. Dryhurst in sodelavci (2020) so
denimo preučili percepcije tveganja glede covida-19 v desetih državah sve-
227
