Page 216 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 216
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
napredek kontrolne skupine na obeh postavkah, tistih, vezanih na vsebi-
no in tistih, vezanih na proces (veščino). To bi morda lahko delno pojasnili
s tem, da so bili tudi učenci v kontrolni skupini potencialno deležni spod-
bud, značilnih za poučevanje po načelih formativnega spremljanja. Čeprav
je bil izbor tako eksperimentalnih kot kontrolnih učiteljev skrben, ni mo-
goče v celoti izključiti možnosti, da so občasno nekateri učitelji v kontrolni
skupini, zavedajoč se, da sodelujejo v eksperimentu, uporabili katero od na-
čel formativnega spremljanja ali pa kakšno drugo strategijo, ki je prispeva-
la k napredku njihovih učencev v šolskem letu, v katerem je bil izvajan eks-
periment. Učitelji, ki so poučevali v kontrolni skupini so se lahko udeležili
izobraževanj s to tematiko, ki jo na ZRSŠ razvijamo že vrsto let, v zadnjih
štirih letih pa usklajeno z vsemi učitelji na študijskih srečanjih.
V srednji šoli sta bili na pred-testu eksperimentalna in kontrolna sku-
pina dijakov po rezultatih zelo izenačeni, kar kaže na to, da sta bili najver-
jetneje po predhodnih učnih izkušnjah približno enaki. Na post-testu so
dijaki eksperimentalne skupine pokazali napredek na postavkah, vezanih
na veščine, kjer so dosegli za 8,22 odstotnih točk višji rezultat v primerja-
vi z učenci kontrolne skupine. Razlike znotraj posamezne skupine, ki so se
zgodile tekom leta, v katerem je (v eksperimentalni skupini) potekala inter-
vencija so vse statistično pomembe. V kategoriji znanje, so tako dijaki v ek-
sperimentalni kot dijaki v kontrolni skupini nazadovali. Ta rezultat lahko
nakazuje razliko v dojemanju vsebine, ki je bila predmet avtentične naloge,
lahko pa nakazuje tudi, da formativno spremljanje na konceptualno zna-
nje matematike dejansko nima tako močnega učinka, kar kaže tudi rezultat
pri osnovnošolcih. Druga pomembna ugotovitev pa se nanaša na dosežek,
vezan na veščine. Dijaki v eksperimentalni skupini so v veščini pomembno
napredovali, dijaki v kontrolni skupini pa dosežku, ki se nanaša na vešči-
no, ne kažejo izboljšanja. Tudi ta rezultat pritrjuje naši hipotezi, ki se nana-
ša na prednost pouka po načelih formativnega spremljanja v primerjavi s
poukom, ki ne poteka po teh načelih. Na temelju zgornjih ugotovitev skle-
pamo, da pouk po načelih formativnega spremljanja dejansko predstavlja
prednost za učenje (preučevanih) veščin, za sklep o prednosti formativnega
spremljanja pred drugimi paradigmami poučevanja za izgradnjo koncep-
tualnega znanja, pa v našem eksperimentu dokazi niso prepričljivi.
Druga hipoteza se je nanašala na doživljanje kompetentnosti za učenje
matematike pri osnovnošolcih oz. pri srednješolcih. Predpostavili smo, da
bodo intervencije učiteljev, značilne za formativno spremljanje prispevale
k izgradnji prepričanj, da je matematika zanje obvladljiva, in bodo posle-
216
napredek kontrolne skupine na obeh postavkah, tistih, vezanih na vsebi-
no in tistih, vezanih na proces (veščino). To bi morda lahko delno pojasnili
s tem, da so bili tudi učenci v kontrolni skupini potencialno deležni spod-
bud, značilnih za poučevanje po načelih formativnega spremljanja. Čeprav
je bil izbor tako eksperimentalnih kot kontrolnih učiteljev skrben, ni mo-
goče v celoti izključiti možnosti, da so občasno nekateri učitelji v kontrolni
skupini, zavedajoč se, da sodelujejo v eksperimentu, uporabili katero od na-
čel formativnega spremljanja ali pa kakšno drugo strategijo, ki je prispeva-
la k napredku njihovih učencev v šolskem letu, v katerem je bil izvajan eks-
periment. Učitelji, ki so poučevali v kontrolni skupini so se lahko udeležili
izobraževanj s to tematiko, ki jo na ZRSŠ razvijamo že vrsto let, v zadnjih
štirih letih pa usklajeno z vsemi učitelji na študijskih srečanjih.
V srednji šoli sta bili na pred-testu eksperimentalna in kontrolna sku-
pina dijakov po rezultatih zelo izenačeni, kar kaže na to, da sta bili najver-
jetneje po predhodnih učnih izkušnjah približno enaki. Na post-testu so
dijaki eksperimentalne skupine pokazali napredek na postavkah, vezanih
na veščine, kjer so dosegli za 8,22 odstotnih točk višji rezultat v primerja-
vi z učenci kontrolne skupine. Razlike znotraj posamezne skupine, ki so se
zgodile tekom leta, v katerem je (v eksperimentalni skupini) potekala inter-
vencija so vse statistično pomembe. V kategoriji znanje, so tako dijaki v ek-
sperimentalni kot dijaki v kontrolni skupini nazadovali. Ta rezultat lahko
nakazuje razliko v dojemanju vsebine, ki je bila predmet avtentične naloge,
lahko pa nakazuje tudi, da formativno spremljanje na konceptualno zna-
nje matematike dejansko nima tako močnega učinka, kar kaže tudi rezultat
pri osnovnošolcih. Druga pomembna ugotovitev pa se nanaša na dosežek,
vezan na veščine. Dijaki v eksperimentalni skupini so v veščini pomembno
napredovali, dijaki v kontrolni skupini pa dosežku, ki se nanaša na vešči-
no, ne kažejo izboljšanja. Tudi ta rezultat pritrjuje naši hipotezi, ki se nana-
ša na prednost pouka po načelih formativnega spremljanja v primerjavi s
poukom, ki ne poteka po teh načelih. Na temelju zgornjih ugotovitev skle-
pamo, da pouk po načelih formativnega spremljanja dejansko predstavlja
prednost za učenje (preučevanih) veščin, za sklep o prednosti formativnega
spremljanja pred drugimi paradigmami poučevanja za izgradnjo koncep-
tualnega znanja, pa v našem eksperimentu dokazi niso prepričljivi.
Druga hipoteza se je nanašala na doživljanje kompetentnosti za učenje
matematike pri osnovnošolcih oz. pri srednješolcih. Predpostavili smo, da
bodo intervencije učiteljev, značilne za formativno spremljanje prispevale
k izgradnji prepričanj, da je matematika zanje obvladljiva, in bodo posle-
216
