Page 215 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 215
k ako for mativno spr emljanje pr i pouku matematike vpliva na matematično znanje ...
posebej spremljali poučevalnih metod v kontrolni skupini, zato ni mogoče
izključiti možnosti, da so občasno nekateri učitelji v kontrolni skupini upo-
rabili katerega od vidikov formativnega spremljanja, vendar ne sistematič-
no in načrtno v obdobju med pred-testom in post-testu. Prva hipoteza se je
nanašala na učinke formativnega spremljanja na kakovost znanja in veščin,
preverjanih z avtentično nalogo.
Rezultati, ki so jih dosegli osnovnošolci v eksperimentalni in v kontro-
lni skupini pri reševanju avtentične naloge pri prvem merjenju (pred-test)
pokažejo, da so učenci eksperimentalne skupine na celotnem testu dosegli
pomembno višji rezultat od učencev kontrolne skupine, k čemer je prispe-
val predvsem dosežek na vprašanjih, ki so preverjala veščine (razlika med
skupinama je 9,46 odstotnih točk). Konceptualno matematično znanje pa
sta obe skupini izkazali v enaki meri. Z izborom v eksperiment vključenih
šol smo zagotovili, da v eksperimentalnih razredih poučujejo učitelji ma-
tematike, ki sodelujejo v razvojnih nalogah ZRSŠ s področja uvajanja in
razvijanja načel formativnega spremljanja že več let, kar pomeni, da so bili
učenci v eksperimentalni skupini deležni poučevanja po načelih formativ-
nega spremljanja že v letih pred začetkom eksperimenta. Prav začetna raz-
lika v dosežku učencev, ki so bili že dlje časa poučevani po načelih forma-
tivnega spremljanja ter učenci, ki niso bili poučevani po teh načelih, na
avtentični nalogi, je indic, ki nakazuje nekoliko večjo učinkovitost pouče-
vanja po načelih formativnega spremljanja v primerjavi s poukom, ki ni iz-
vajan po teh načelih in potrjuje našo hipotezo. Pri tem je smiselno izposta-
viti, da se ta učinek izkazuje predvsem na usvajanje veščin, kjer so učenci v
eksperimentalni skupini znatno presegli učence kontrolne skupine, manjši
učinek pa je v našem primeru imelo formativno spremljanje na konceptu-
alno matematično znanje. Razlika v izkazovanju veščin med učenci v obeh
skupinah je torej pričakovana, saj je eno temeljnih načel formativnega spre-
mljanja vključevanje učencev v dejavnosti izmenjave povratne informacije
ter samorefleksije, torej veščin, ki sta bili v avtentični nalogi, ki so jo učenci
reševali v eksperimentu, močno izpostavljeni. Učenci v kontrolni skupini s
temi aktivnostmi predhodno niso imeli izkušenj, zato so posledično, že pri
prvem merjenju, dosegli nižji rezultat. Kljub temu, da so tudi na post-testu
učenci v eksperimentalni skupini dosegli nekoliko boljši rezultat od učen-
cev kontrolne skupine, pa napredek eksperimentalne skupine v konceptu-
alnem znanju tekom šolskega leta, v katerem je trajala intervencija, ni bil
zaznan. Učenci v eksperimentalni skupini so ohranili raven (visokih) do-
sežkov v obeh kategorijah (znanje in veščine). Zaznan pa je bil pomemben
215
posebej spremljali poučevalnih metod v kontrolni skupini, zato ni mogoče
izključiti možnosti, da so občasno nekateri učitelji v kontrolni skupini upo-
rabili katerega od vidikov formativnega spremljanja, vendar ne sistematič-
no in načrtno v obdobju med pred-testom in post-testu. Prva hipoteza se je
nanašala na učinke formativnega spremljanja na kakovost znanja in veščin,
preverjanih z avtentično nalogo.
Rezultati, ki so jih dosegli osnovnošolci v eksperimentalni in v kontro-
lni skupini pri reševanju avtentične naloge pri prvem merjenju (pred-test)
pokažejo, da so učenci eksperimentalne skupine na celotnem testu dosegli
pomembno višji rezultat od učencev kontrolne skupine, k čemer je prispe-
val predvsem dosežek na vprašanjih, ki so preverjala veščine (razlika med
skupinama je 9,46 odstotnih točk). Konceptualno matematično znanje pa
sta obe skupini izkazali v enaki meri. Z izborom v eksperiment vključenih
šol smo zagotovili, da v eksperimentalnih razredih poučujejo učitelji ma-
tematike, ki sodelujejo v razvojnih nalogah ZRSŠ s področja uvajanja in
razvijanja načel formativnega spremljanja že več let, kar pomeni, da so bili
učenci v eksperimentalni skupini deležni poučevanja po načelih formativ-
nega spremljanja že v letih pred začetkom eksperimenta. Prav začetna raz-
lika v dosežku učencev, ki so bili že dlje časa poučevani po načelih forma-
tivnega spremljanja ter učenci, ki niso bili poučevani po teh načelih, na
avtentični nalogi, je indic, ki nakazuje nekoliko večjo učinkovitost pouče-
vanja po načelih formativnega spremljanja v primerjavi s poukom, ki ni iz-
vajan po teh načelih in potrjuje našo hipotezo. Pri tem je smiselno izposta-
viti, da se ta učinek izkazuje predvsem na usvajanje veščin, kjer so učenci v
eksperimentalni skupini znatno presegli učence kontrolne skupine, manjši
učinek pa je v našem primeru imelo formativno spremljanje na konceptu-
alno matematično znanje. Razlika v izkazovanju veščin med učenci v obeh
skupinah je torej pričakovana, saj je eno temeljnih načel formativnega spre-
mljanja vključevanje učencev v dejavnosti izmenjave povratne informacije
ter samorefleksije, torej veščin, ki sta bili v avtentični nalogi, ki so jo učenci
reševali v eksperimentu, močno izpostavljeni. Učenci v kontrolni skupini s
temi aktivnostmi predhodno niso imeli izkušenj, zato so posledično, že pri
prvem merjenju, dosegli nižji rezultat. Kljub temu, da so tudi na post-testu
učenci v eksperimentalni skupini dosegli nekoliko boljši rezultat od učen-
cev kontrolne skupine, pa napredek eksperimentalne skupine v konceptu-
alnem znanju tekom šolskega leta, v katerem je trajala intervencija, ni bil
zaznan. Učenci v eksperimentalni skupini so ohranili raven (visokih) do-
sežkov v obeh kategorijah (znanje in veščine). Zaznan pa je bil pomemben
215
