Page 213 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 213
k ako for mativno spr emljanje pr i pouku matematike vpliva na matematično znanje ...
Hipoteza 2: Osnovna šola
Učenci v eksperimentalni skupini so na Lestvici doživljanja kompeten-
tnosti za učenje matematike v začetku šolskega leta dosegli v povprečju
16,07 točk, pri merjenju ob koncu šolskega leta pa so dosegli v povprečju
15,15 točk (tabela 39). Razlika je statistično pomembna (t = 2,36, df = 60,
p = 0,02), doživljanje kompetentnosti za učenje matematike se je tekom leta
v tej skupini znižalo. V kontrolni skupini je trend podoben, vendar razlika
med prvim in drugim merjenjem ni pomembna (t = 1,76, df = 66, p = 0,08).
Tabela 39: Povprečni dosežki osnovnošolcev v eksperimentalni in v kontrolni skupini na
pred in post-testu ter pripadajoči t-testi razlik med obema merjenja znotraj posamezne
skupine
ES Dož_komp_pred N 16,07 SD t (p)
Dož_komp_po 61 15,15 2,88 2,36 (0,022)*
61 15,97 3,35
KS Dož_komp_pred 67 15,33 3,48 1,76 (0,08)
Dož_komp_post 67 3,39
Legenda: ES - eksperimentalna skupina, KS - kontrolna skupina; pred-pred-test, post -
posttest
Medsebojna primerjava rezultatov eksperimentalne in kontrolne sku-
pine osnovnošolcev je pokazala, da razlike med njima niso bile statistič-
no pomembne niti pri prvem (t = -0,40, df = 184, p = 0,69) niti pri drugem
merjenju (t = -0,301, df = 129, p = 0,76).
Hipoteza 2: Srednja šola
Srednješolci v eksperimentalni skupini (N=45) so na Lestvici doživljanja
kompetentnosti za učenje matematike pri prvem merjenju dosegli v pov-
prečju 16,15 točk (SD = 2,41), pri drugem merjenju pa so v povprečju dosegli
15,37 točk (SD = 2,43). Razlika statistično ni pomembna, torej se doživljanje
kompetentnosti za učenje matematike pri srednješolcih v eksperimental-
ni skupini skozi leto ni spremenilo. V kontrolni skupini je situacija enaka,
razlika v povprečnem dosežku dijakov na tej lestvici na začetku šolskega
leta ter ob koncu šolskega leta ni bila pomembna (t = 1,76, df = 43, p = 0,8)
213
Hipoteza 2: Osnovna šola
Učenci v eksperimentalni skupini so na Lestvici doživljanja kompeten-
tnosti za učenje matematike v začetku šolskega leta dosegli v povprečju
16,07 točk, pri merjenju ob koncu šolskega leta pa so dosegli v povprečju
15,15 točk (tabela 39). Razlika je statistično pomembna (t = 2,36, df = 60,
p = 0,02), doživljanje kompetentnosti za učenje matematike se je tekom leta
v tej skupini znižalo. V kontrolni skupini je trend podoben, vendar razlika
med prvim in drugim merjenjem ni pomembna (t = 1,76, df = 66, p = 0,08).
Tabela 39: Povprečni dosežki osnovnošolcev v eksperimentalni in v kontrolni skupini na
pred in post-testu ter pripadajoči t-testi razlik med obema merjenja znotraj posamezne
skupine
ES Dož_komp_pred N 16,07 SD t (p)
Dož_komp_po 61 15,15 2,88 2,36 (0,022)*
61 15,97 3,35
KS Dož_komp_pred 67 15,33 3,48 1,76 (0,08)
Dož_komp_post 67 3,39
Legenda: ES - eksperimentalna skupina, KS - kontrolna skupina; pred-pred-test, post -
posttest
Medsebojna primerjava rezultatov eksperimentalne in kontrolne sku-
pine osnovnošolcev je pokazala, da razlike med njima niso bile statistič-
no pomembne niti pri prvem (t = -0,40, df = 184, p = 0,69) niti pri drugem
merjenju (t = -0,301, df = 129, p = 0,76).
Hipoteza 2: Srednja šola
Srednješolci v eksperimentalni skupini (N=45) so na Lestvici doživljanja
kompetentnosti za učenje matematike pri prvem merjenju dosegli v pov-
prečju 16,15 točk (SD = 2,41), pri drugem merjenju pa so v povprečju dosegli
15,37 točk (SD = 2,43). Razlika statistično ni pomembna, torej se doživljanje
kompetentnosti za učenje matematike pri srednješolcih v eksperimental-
ni skupini skozi leto ni spremenilo. V kontrolni skupini je situacija enaka,
razlika v povprečnem dosežku dijakov na tej lestvici na začetku šolskega
leta ter ob koncu šolskega leta ni bila pomembna (t = 1,76, df = 43, p = 0,8)
213
