Page 208 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 208
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
ličevanjem tovrstne prakse ter opozarjajo na smiselnost in potrebnost na-
daljnjega raziskovanja.
Trumbull in Lash (2013) povzemata rezultate meta-študije, v kateri
raziskovalci (Kingstona in Nash, 2012, po Trumbull in Lash, 2013) na te-
melju analize rezultatov 42 študij ugotavljajo, da so učinki formativnega
spremljanja na učne dosežke blagi (velikost učinka, merjen s Cohenovim
d, znaša v povprečju 0,20)2, vendar večinoma pozitivni, obenem pa precej
variabilni. V drugi metaštudiji (Wiliam, Lee, Harrison in Black, 2004, po
Trumbull in Lash, prav tam), v kateri so preučevali učinke formativnega
spremljanja na dosežke učencev tistih učiteljev, ki so bili pred tem sistema-
tično vključeni v module strokovnega razvoja, pa navaja nekoliko večjo ve-
likost učinka, namreč 0,30.
V študiji učinkov uporabe tehnik formativnega spremljanja na učne
dosežke Pla-Campas in sod. (2016) ugotavljajo, da participacija pri ocenje-
vanju (samovrednotenje) izboljšuje rezultate učencev. Navajajo tudi rezul-
tate drugih študij, ki dokazujejo vpliv participativnih tehnik ocenjevanja
na splošno zaznavanje učenja ter učne rezultate (prav tam).
Posebej malo je znanega o učinkih formativnega spremljanja na do-
sežke učencev pri matematiki (Van Den Berg in sod., 2017). V meta-analizi,
ki sta jo o učinkih formativnega spremljanja na učne dosežke opravila Kin-
gston in Nash (2011), je mogoče zaslediti le pet študij, ki se nanašajo na ma-
tematično izobraževanje. Te študije navajajo velikost učinka na učne dosež-
ke med 0,14 do 0,20 (n=19), kar je po Cohenu (1988, po Van Den Berg in sod,
2017) majhen učinek (prav tam).
Med novejšimi študijami iz evropskega prostora omenimo dve: prva
je nizozemska in je bila izvedena v 4. in 5. razredu s 34 učitelji iz 15-ih šol
(Van Den Berg in sod., 2017), druga pa je nemška, izvedena v 9. razredu s 26
učitelji iz 18 šol (Rakoczy in sod., 2019). Nobena od omenjenih dveh študij
ni dala enoznačnega odgovora o učinkih formativnega spremljanja na do-
sežke učencev. V prvi študiji so zaznali blage učinke stopnje implementaci-
je formativnega spremljanja na dosežke učencev v 5. razredu, v 4. pa ne. V
drugi študiji niso zaznali statistično pomembnega učinka na dosežke učen-
cev, izmerili pa so povečanje samoučinkovitosti. V obeh študijah avtorji iz-
2 Velikost učinka oz. Cohenov d je mera, ki pomaga pri odločitvi o tem, ali je razlika,
ki je statistično pomembna, pomembna tudi praktično (Cankar in Bajec, 2003, Ha-
ttie, 2009). Vrednosti d okoli 0,2 predstavljajo majhen učinek (92,3 % enakih rezul-
tatov v obeh skupinah), vrednosti okoli 0,8 pa velik učinek (52,6 % enakih rezultatov
v obeh skupinah) (Kirk, 1996, po Cankar in Bajec, prav tam)
208
ličevanjem tovrstne prakse ter opozarjajo na smiselnost in potrebnost na-
daljnjega raziskovanja.
Trumbull in Lash (2013) povzemata rezultate meta-študije, v kateri
raziskovalci (Kingstona in Nash, 2012, po Trumbull in Lash, 2013) na te-
melju analize rezultatov 42 študij ugotavljajo, da so učinki formativnega
spremljanja na učne dosežke blagi (velikost učinka, merjen s Cohenovim
d, znaša v povprečju 0,20)2, vendar večinoma pozitivni, obenem pa precej
variabilni. V drugi metaštudiji (Wiliam, Lee, Harrison in Black, 2004, po
Trumbull in Lash, prav tam), v kateri so preučevali učinke formativnega
spremljanja na dosežke učencev tistih učiteljev, ki so bili pred tem sistema-
tično vključeni v module strokovnega razvoja, pa navaja nekoliko večjo ve-
likost učinka, namreč 0,30.
V študiji učinkov uporabe tehnik formativnega spremljanja na učne
dosežke Pla-Campas in sod. (2016) ugotavljajo, da participacija pri ocenje-
vanju (samovrednotenje) izboljšuje rezultate učencev. Navajajo tudi rezul-
tate drugih študij, ki dokazujejo vpliv participativnih tehnik ocenjevanja
na splošno zaznavanje učenja ter učne rezultate (prav tam).
Posebej malo je znanega o učinkih formativnega spremljanja na do-
sežke učencev pri matematiki (Van Den Berg in sod., 2017). V meta-analizi,
ki sta jo o učinkih formativnega spremljanja na učne dosežke opravila Kin-
gston in Nash (2011), je mogoče zaslediti le pet študij, ki se nanašajo na ma-
tematično izobraževanje. Te študije navajajo velikost učinka na učne dosež-
ke med 0,14 do 0,20 (n=19), kar je po Cohenu (1988, po Van Den Berg in sod,
2017) majhen učinek (prav tam).
Med novejšimi študijami iz evropskega prostora omenimo dve: prva
je nizozemska in je bila izvedena v 4. in 5. razredu s 34 učitelji iz 15-ih šol
(Van Den Berg in sod., 2017), druga pa je nemška, izvedena v 9. razredu s 26
učitelji iz 18 šol (Rakoczy in sod., 2019). Nobena od omenjenih dveh študij
ni dala enoznačnega odgovora o učinkih formativnega spremljanja na do-
sežke učencev. V prvi študiji so zaznali blage učinke stopnje implementaci-
je formativnega spremljanja na dosežke učencev v 5. razredu, v 4. pa ne. V
drugi študiji niso zaznali statistično pomembnega učinka na dosežke učen-
cev, izmerili pa so povečanje samoučinkovitosti. V obeh študijah avtorji iz-
2 Velikost učinka oz. Cohenov d je mera, ki pomaga pri odločitvi o tem, ali je razlika,
ki je statistično pomembna, pomembna tudi praktično (Cankar in Bajec, 2003, Ha-
ttie, 2009). Vrednosti d okoli 0,2 predstavljajo majhen učinek (92,3 % enakih rezul-
tatov v obeh skupinah), vrednosti okoli 0,8 pa velik učinek (52,6 % enakih rezultatov
v obeh skupinah) (Kirk, 1996, po Cankar in Bajec, prav tam)
208
