Page 209 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 209
k ako for mativno spr emljanje pr i pouku matematike vpliva na matematično znanje ...
postavljajo številne omejitve svojih raziskav in pozivajo k nadaljnjim razi-
skavam na tem področju.
Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
Namen raziskave je bil ugotoviti učinke formativnega spremljanja na do-
sežke, motivacijo za učenje, kakovost odnosov pri matematiki. S tem v zve-
zi so nas zanimale razlike med učenci, ki so poučevani po načelih forma-
tivnega spremljanja od učencev, ki niso bili poučevani po teh načelih, na
področjih:
– učnih dosežkov oz. znanja matematike,
– doživljanja kompetentnosti za učenje matematike
Hipoteze
Hipoteza 1: Učenci, ki so vključeni v proces učenja in poučevanja
po načelih formativnega spremljanja bodo dosegli višjo kakovost
matematičnega znanja in prečnih veščin kot učenci, ki niso vklju-
čeni v tak proces.
Hipoteza 2: Učenci, poučevani po načelih formativnega spremlja-
nja se bodo za učenje matematike doživljali bolj kompetentno kot
učenci, ki niso poučevani po načelih formativnega spremljanja.
Metodologija
Vzorec
Raziskava je potekala v osnovni šoli pri pouku matematike v 7. razredu in
v srednji šoli v 2. letniku. V eksperimentalno skupino (učenci, ki so bili po-
učevani po načelih formativnega spremljanja) je bilo vključenih 5 osnov-
nih šol (N = 66) in 2 srednji šoli (N= 60). V kontrolno skupino (učenci, ki
niso bili poučevani po načelih formativnega spremljanja) pa so bile vključe-
ne 4 osnovne šole (N = 85) in 2 srednji šoli (gimnazija in srednja strokovna
šola; N = 43). Analize so bile narejene na različnem številu učencev v odvi-
snosti od zahtev posameznega statističnega izračuna (npr. t-testi za odvi-
sne vzorce so izračunani zgolj za učence oz. dijake, ki so sodelovali v obeh
merjenjih).
209
postavljajo številne omejitve svojih raziskav in pozivajo k nadaljnjim razi-
skavam na tem področju.
Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
Namen raziskave je bil ugotoviti učinke formativnega spremljanja na do-
sežke, motivacijo za učenje, kakovost odnosov pri matematiki. S tem v zve-
zi so nas zanimale razlike med učenci, ki so poučevani po načelih forma-
tivnega spremljanja od učencev, ki niso bili poučevani po teh načelih, na
področjih:
– učnih dosežkov oz. znanja matematike,
– doživljanja kompetentnosti za učenje matematike
Hipoteze
Hipoteza 1: Učenci, ki so vključeni v proces učenja in poučevanja
po načelih formativnega spremljanja bodo dosegli višjo kakovost
matematičnega znanja in prečnih veščin kot učenci, ki niso vklju-
čeni v tak proces.
Hipoteza 2: Učenci, poučevani po načelih formativnega spremlja-
nja se bodo za učenje matematike doživljali bolj kompetentno kot
učenci, ki niso poučevani po načelih formativnega spremljanja.
Metodologija
Vzorec
Raziskava je potekala v osnovni šoli pri pouku matematike v 7. razredu in
v srednji šoli v 2. letniku. V eksperimentalno skupino (učenci, ki so bili po-
učevani po načelih formativnega spremljanja) je bilo vključenih 5 osnov-
nih šol (N = 66) in 2 srednji šoli (N= 60). V kontrolno skupino (učenci, ki
niso bili poučevani po načelih formativnega spremljanja) pa so bile vključe-
ne 4 osnovne šole (N = 85) in 2 srednji šoli (gimnazija in srednja strokovna
šola; N = 43). Analize so bile narejene na različnem številu učencev v odvi-
snosti od zahtev posameznega statističnega izračuna (npr. t-testi za odvi-
sne vzorce so izračunani zgolj za učence oz. dijake, ki so sodelovali v obeh
merjenjih).
209
