Page 197 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 197
govorne prvine pri osnovnošolskem pouku retorike
skozi usta kot skozi nos. Tak dih je dih govora ‒ aktiven, spontan, poln živ-
ljenja in sposoben odzivanja na trenutni miselno-govorni proces.
V slovenskem prostoru v povezavi z govorom tudi strokovnjaki s pod-
ročja govora največkrat omenjajo prepono, pogosto navodilo je: »dihaj s
prepono, govori s prepono« (Bevk, 2019: 199), vendar pa njenega delovanja
pogosto ne razumejo pravilno in ga ne znajo pravilno razložiti. S sledenjem
napačnim navodilom
se lahko zgodi, da trebuh navzven in navznoter pomikamo le z
mišicami, prepona pa pri tem dostikrat ostane bolj ali manj na
istem mestu. Zato se je za premik trebuha vedno bolje osredoto-
čiti na premik reber, saj si s tem lažje zagotovimo premik prepo-
ne. Ob naravnem, nestrukturiranem izdihu se trebuh enostav-
no in mehko pomakne navznoter v svojo prvotno obliko (Bevk,
2019: 202).
Prvi sklop mišic, ki aktivirajo dih, so medrebrne mišice, zelo kratke
in pogosto popolnoma zanemarjene mišice, ki premikajo rebra pri vzdi-
hu narazen in navzgor ter jih pri izdihu spuščajo proti medenici. Brez dvi-
ga reber se prepona ne more spustiti v trebušno votlino. Naslednji sklop
mišic so posamezne plasti trebušnih mišic. Tiste, ki se prve skrčijo in de-
lujejo kot zaščita pred nevarnostjo, so velika ravna trebušna mišica (rectus
abdominis) in poševne trebušne mišice (obliquus abdominis). Te so vpete
visoko na rebra in onemogočajo mehek in zdrav pritisk zraka na glasil-
ke ‒ zdrav govor. Edina mišica, ki pomaga pri zdravem tvorjenju glasu,
je velika prečna trebušna mišica (transvesus amdominis). »Pomembna pa
je, ker pri nezavednem, avtomatskem izdihu refleksno potisne trebušno
vsebino nazaj v prvotno stanje in tako dvigne abdominalni tlak – s tem
pa pomaga dvigniti, sprostiti tudi prepono. Prav to gibanje si želimo pri
govoru ozavestiti, saj je osnova za zdrav, poln glas in govor.« (Bevk, 2019:
203) Razslojevanje mišic je v svojem pristopu poučevanja glasu izvrstno
izdelala Catherine Fitzmaurice (1997, 2003), ki je tudi ena izmed redkih
(če ne celo edina), ki je vpeljala v poučevanje govora in glasu pomembnost
velike prečne trebušne mišice.
Dih in njegova fiziološka pot zaradi svoje izjemne pomembnosti pri
govornem nastopanju v prenovljenem učnem načrtu retorike postaneta del
priprave ter same izvedbe govora.
197
skozi usta kot skozi nos. Tak dih je dih govora ‒ aktiven, spontan, poln živ-
ljenja in sposoben odzivanja na trenutni miselno-govorni proces.
V slovenskem prostoru v povezavi z govorom tudi strokovnjaki s pod-
ročja govora največkrat omenjajo prepono, pogosto navodilo je: »dihaj s
prepono, govori s prepono« (Bevk, 2019: 199), vendar pa njenega delovanja
pogosto ne razumejo pravilno in ga ne znajo pravilno razložiti. S sledenjem
napačnim navodilom
se lahko zgodi, da trebuh navzven in navznoter pomikamo le z
mišicami, prepona pa pri tem dostikrat ostane bolj ali manj na
istem mestu. Zato se je za premik trebuha vedno bolje osredoto-
čiti na premik reber, saj si s tem lažje zagotovimo premik prepo-
ne. Ob naravnem, nestrukturiranem izdihu se trebuh enostav-
no in mehko pomakne navznoter v svojo prvotno obliko (Bevk,
2019: 202).
Prvi sklop mišic, ki aktivirajo dih, so medrebrne mišice, zelo kratke
in pogosto popolnoma zanemarjene mišice, ki premikajo rebra pri vzdi-
hu narazen in navzgor ter jih pri izdihu spuščajo proti medenici. Brez dvi-
ga reber se prepona ne more spustiti v trebušno votlino. Naslednji sklop
mišic so posamezne plasti trebušnih mišic. Tiste, ki se prve skrčijo in de-
lujejo kot zaščita pred nevarnostjo, so velika ravna trebušna mišica (rectus
abdominis) in poševne trebušne mišice (obliquus abdominis). Te so vpete
visoko na rebra in onemogočajo mehek in zdrav pritisk zraka na glasil-
ke ‒ zdrav govor. Edina mišica, ki pomaga pri zdravem tvorjenju glasu,
je velika prečna trebušna mišica (transvesus amdominis). »Pomembna pa
je, ker pri nezavednem, avtomatskem izdihu refleksno potisne trebušno
vsebino nazaj v prvotno stanje in tako dvigne abdominalni tlak – s tem
pa pomaga dvigniti, sprostiti tudi prepono. Prav to gibanje si želimo pri
govoru ozavestiti, saj je osnova za zdrav, poln glas in govor.« (Bevk, 2019:
203) Razslojevanje mišic je v svojem pristopu poučevanja glasu izvrstno
izdelala Catherine Fitzmaurice (1997, 2003), ki je tudi ena izmed redkih
(če ne celo edina), ki je vpeljala v poučevanje govora in glasu pomembnost
velike prečne trebušne mišice.
Dih in njegova fiziološka pot zaradi svoje izjemne pomembnosti pri
govornem nastopanju v prenovljenem učnem načrtu retorike postaneta del
priprave ter same izvedbe govora.
197
