Page 199 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 199
govorne prvine pri osnovnošolskem pouku retorike
ga učencem pri čimbolj samostojnem razvijanju različnih govornih spret-
nosti.
1. skupina vaj – poslušanje drugega in sebe
Da lahko dobro govorimo, moramo najprej dobro usmerjeno poslušati.
Aktivnost poslušanja ni tako lahka, kot se zdi na prvi pogled, saj pogos-
to poslušamo zelo površinsko in selektivno. Ta vaja učence navaja na skon-
centrirano poslušanje ter na analizo in vrednotenje tega, kar smo slišali.
Naloga je sestavljena iz treh dejavnosti – poslušanja, razmišljanja o sliša-
nem in ubeseditve teh spoznanj.
Vedno začnemo s poslušanjem drugega – lahko je to sošolec, lahko je
tudi javni govorec. Po usmerjenem poslušanju si učenci zapišejo svoja opa-
žanja ob slišanem, nato sledi ubeseditev opažanj in soočenje različnih sta-
lišč učencev. Učenci opazujejo tako slušne prvine, npr. kakšen je glas, ali je
prijeten/neprijeten, kakšna je barva glasu, hitrost govora, ritem, razumlji-
vost izgovora itd., kot tudi vidne prvine govora, npr. kakšna je govorčeva
mimika, kakšne so geste in obvladovanje prostora, kaj se dogaja z očesnim
stikom ipd. Glede na to učenci na koncu vrednotijo, ali je način govornega
nastopanja učinkovit in svojo odločitev utemeljujejo. Pri tem je pomembno,
da ne izhajajo iz osebnega mnenja, ampak svoje komentarje utemeljijo s
koncepti/pojmi o slušnih in vidnih prvinah govora. Zato je smiselno, da se
vaja izvaja po tem, ko so pri pouku retorike že vsebinsko podrobneje obrav-
navali neverbalne spremljevalce govora. Vaja je lahko tudi uvod v vsebino
(tako ima bolj motivacijsko vlogo), kasneje pa se jo lahko izvaja pri analizi
in povratni informaciji ob izvedbah govornih nastopov.
Iz te izhajajoča druga vaja je poslušanje sebe. Izvede se jo podobno kot
prvo različico, le da posameznik posluša svoj govor in ga analizira – posku-
ša opisati svoj lastni govor in ga ovrednotiti. Vaja je namenjena ozaveščanju
prvin lastnega govora, ki po več izvedbah omogoča tudi samoizboljšave.
Zanimiva za glasovno kreativnost je vaja t. i. zvočnega zrcala (Pod-
bevšek, 2019: 195). Pri tej nalogi učenec izreče en stavek, drugi pa ga čimbolj
v popolnosti ponovi (tako po slušni kot vidni komponenti). Gre za urjenje
v poslušanju in ustvarjalnem govorjenju – imitiranju.
Prva skupina vaj je ogrevalna v smislu zavedanja lastnega glasu in nje-
gove sporočilnosti in izrazne moči. Hkrati pa učence uri v eni od sporazu-
mevalnih spretnosti, poslušanju.
199
ga učencem pri čimbolj samostojnem razvijanju različnih govornih spret-
nosti.
1. skupina vaj – poslušanje drugega in sebe
Da lahko dobro govorimo, moramo najprej dobro usmerjeno poslušati.
Aktivnost poslušanja ni tako lahka, kot se zdi na prvi pogled, saj pogos-
to poslušamo zelo površinsko in selektivno. Ta vaja učence navaja na skon-
centrirano poslušanje ter na analizo in vrednotenje tega, kar smo slišali.
Naloga je sestavljena iz treh dejavnosti – poslušanja, razmišljanja o sliša-
nem in ubeseditve teh spoznanj.
Vedno začnemo s poslušanjem drugega – lahko je to sošolec, lahko je
tudi javni govorec. Po usmerjenem poslušanju si učenci zapišejo svoja opa-
žanja ob slišanem, nato sledi ubeseditev opažanj in soočenje različnih sta-
lišč učencev. Učenci opazujejo tako slušne prvine, npr. kakšen je glas, ali je
prijeten/neprijeten, kakšna je barva glasu, hitrost govora, ritem, razumlji-
vost izgovora itd., kot tudi vidne prvine govora, npr. kakšna je govorčeva
mimika, kakšne so geste in obvladovanje prostora, kaj se dogaja z očesnim
stikom ipd. Glede na to učenci na koncu vrednotijo, ali je način govornega
nastopanja učinkovit in svojo odločitev utemeljujejo. Pri tem je pomembno,
da ne izhajajo iz osebnega mnenja, ampak svoje komentarje utemeljijo s
koncepti/pojmi o slušnih in vidnih prvinah govora. Zato je smiselno, da se
vaja izvaja po tem, ko so pri pouku retorike že vsebinsko podrobneje obrav-
navali neverbalne spremljevalce govora. Vaja je lahko tudi uvod v vsebino
(tako ima bolj motivacijsko vlogo), kasneje pa se jo lahko izvaja pri analizi
in povratni informaciji ob izvedbah govornih nastopov.
Iz te izhajajoča druga vaja je poslušanje sebe. Izvede se jo podobno kot
prvo različico, le da posameznik posluša svoj govor in ga analizira – posku-
ša opisati svoj lastni govor in ga ovrednotiti. Vaja je namenjena ozaveščanju
prvin lastnega govora, ki po več izvedbah omogoča tudi samoizboljšave.
Zanimiva za glasovno kreativnost je vaja t. i. zvočnega zrcala (Pod-
bevšek, 2019: 195). Pri tej nalogi učenec izreče en stavek, drugi pa ga čimbolj
v popolnosti ponovi (tako po slušni kot vidni komponenti). Gre za urjenje
v poslušanju in ustvarjalnem govorjenju – imitiranju.
Prva skupina vaj je ogrevalna v smislu zavedanja lastnega glasu in nje-
gove sporočilnosti in izrazne moči. Hkrati pa učence uri v eni od sporazu-
mevalnih spretnosti, poslušanju.
199
