Page 200 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 200
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
2. skupina vaj – govorjenje različnih besedil (nepovezanost glasu
in vsebine besedila)
Druga skupina vaj je namenjena ozaveščanju sporočilnosti našega glasu
(slušna komponenta) in telesa (vidna komponenta). Vsebina besedila in ne-
verbalna sredstva govora so navadno povezana – če npr. beremo osmrtni-
co, glas in telo podčrtujeta vsebino, ki jo osmrtnica izraža. Zaradi prepleta
teh sredstev se pomembnosti neverbalnega v vsakodnevni rabi ne zavedamo.
Vaje predvidevajo izbor besedilne predloge, ki jo bo govorec govoril z
nasprotujočo intenco tisti, ki je razvidna iz besedila. Primer je branje re-
cepta, npr. recepta za palačinke. Učenci recept berejo kot npr. ljubezensko
pismo, prepir s starši ipd. Ostali učenci na koncu govorne izvedbe ugibajo,
kaj je govorec poskušal izvesti. Vaja spodbuja glasovno ustvarjalnost in od-
pira pot ustvarjalni rabi glasu v govornem nastopanju. Lahko se jo uporab-
lja pri poučevanju vsebine, lahko pa kot motivacijo in ogrevanje pri raznih
drugih učnih urah. Na koncu je smiselna poglobljena analiza neverbalnih
govornih sredstev, ki so bila uporabljena pri izvedbi – učenci se tako zave-
do, da sama raba sredstev signalizira vsebino, ki jo sporoča.
3. skupina vaj – vaje pri izvajanju govornega nastopa
Tretja skupina vaj je povezana s poučevanjem retorične tehnike in z izved-
bo govornega nastopa. Pri tem lahko kombiniramo različne vaje, odvisno
od skupine učencev. Če so učenci nastopanja že precej vešči in se v skupini
počutijo dobro in varno, lahko naredimo zabavno vajo, ki učence poskuša
pripraviti na nepredvidljivost javnega nastopa. Nepredvidljivost različnih
dejavnikov je namreč stalnica vseh javnih govornih nastopov.
V razredu izberemo govorca in skupino poslušalcev ter skupino opa-
zovalcev celotnega procesa. Dva poslušalca dobita dodatni nalogi motil-
cev govora – npr. eden ves čas klepeta, eden ves čas sprašuje. Med govorom
nato opazujemo, kako se govorec znajde v tej situaciji, kako reagirajo ostali
poslušalci ipd. Na koncu vaje naredimo evalvacijo situacije – s pomočjo go-
vorca, poslušalcev in opazovalcev. Učenci poskušajo analizirati svoja obču-
tenja in odzivanje na situacijo ter analizirajo, kako bi se lahko odzvali bolje.
4. skupina vaj ‒ čutenje gibanja telesa preko zaznave diha
Prva vaja je namenjena ugotavljanju, kako se dih obnaša v govorni situaci-
ji in kaj sploh pomeni aktivni dih. Navadno učenci globok in kvaliteten dih
povezujejo s pretiranim vlečenjem diha skozi nos in dvigovanjem ramen.
200
2. skupina vaj – govorjenje različnih besedil (nepovezanost glasu
in vsebine besedila)
Druga skupina vaj je namenjena ozaveščanju sporočilnosti našega glasu
(slušna komponenta) in telesa (vidna komponenta). Vsebina besedila in ne-
verbalna sredstva govora so navadno povezana – če npr. beremo osmrtni-
co, glas in telo podčrtujeta vsebino, ki jo osmrtnica izraža. Zaradi prepleta
teh sredstev se pomembnosti neverbalnega v vsakodnevni rabi ne zavedamo.
Vaje predvidevajo izbor besedilne predloge, ki jo bo govorec govoril z
nasprotujočo intenco tisti, ki je razvidna iz besedila. Primer je branje re-
cepta, npr. recepta za palačinke. Učenci recept berejo kot npr. ljubezensko
pismo, prepir s starši ipd. Ostali učenci na koncu govorne izvedbe ugibajo,
kaj je govorec poskušal izvesti. Vaja spodbuja glasovno ustvarjalnost in od-
pira pot ustvarjalni rabi glasu v govornem nastopanju. Lahko se jo uporab-
lja pri poučevanju vsebine, lahko pa kot motivacijo in ogrevanje pri raznih
drugih učnih urah. Na koncu je smiselna poglobljena analiza neverbalnih
govornih sredstev, ki so bila uporabljena pri izvedbi – učenci se tako zave-
do, da sama raba sredstev signalizira vsebino, ki jo sporoča.
3. skupina vaj – vaje pri izvajanju govornega nastopa
Tretja skupina vaj je povezana s poučevanjem retorične tehnike in z izved-
bo govornega nastopa. Pri tem lahko kombiniramo različne vaje, odvisno
od skupine učencev. Če so učenci nastopanja že precej vešči in se v skupini
počutijo dobro in varno, lahko naredimo zabavno vajo, ki učence poskuša
pripraviti na nepredvidljivost javnega nastopa. Nepredvidljivost različnih
dejavnikov je namreč stalnica vseh javnih govornih nastopov.
V razredu izberemo govorca in skupino poslušalcev ter skupino opa-
zovalcev celotnega procesa. Dva poslušalca dobita dodatni nalogi motil-
cev govora – npr. eden ves čas klepeta, eden ves čas sprašuje. Med govorom
nato opazujemo, kako se govorec znajde v tej situaciji, kako reagirajo ostali
poslušalci ipd. Na koncu vaje naredimo evalvacijo situacije – s pomočjo go-
vorca, poslušalcev in opazovalcev. Učenci poskušajo analizirati svoja obču-
tenja in odzivanje na situacijo ter analizirajo, kako bi se lahko odzvali bolje.
4. skupina vaj ‒ čutenje gibanja telesa preko zaznave diha
Prva vaja je namenjena ugotavljanju, kako se dih obnaša v govorni situaci-
ji in kaj sploh pomeni aktivni dih. Navadno učenci globok in kvaliteten dih
povezujejo s pretiranim vlečenjem diha skozi nos in dvigovanjem ramen.
200
