Page 193 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 193
govorne prvine pri osnovnošolskem pouku retorike
Govorne komponente v prenovljenem učnem načrtu
obveznega izbirnega predmeta retorika
Obvezni izbirni predmet retorika v osnovni šoli se izvaja za učence deve-
tega razreda.
V prenovljenem učnem načrtu iz leta 2019 je zapisan namen poučeva-
nja retorike, ki je seznanjenje
s pojmi prepričevanja in argumentiranja, /…/ s tehnikami prepri-
čevanja, elementi prepričevalnega postopka, dejavniki uspešnega
prepričevanja, z oblikami prepričevanja, s strukturacijo (prepri-
čevalnega) govora in z vsestranskim (tj. besednim in nebesednim)
obvladovanjem govorne situacije, /…/ z razliko med prepričeva-
njem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi in slabimi
argumenti, elementi dobre argumentacije in (če čas in zanimanje
to dopuščata) z nepravilnimi oz. nedovoljenimi argumentativni-
mi postopki. (Žmavc et al., 2019: 4.)
Načrt torej predvideva, da je poleg tega, da je potrebno zelo dobro pre-
misliti in vedeti, kaj govorimo, pomembno tudi, kako govorimo ‒ poleg
besednega tudi nebesedno sporazumevanje, tako njegova vidna kot sluš-
na komponenta. To se nam zdi ključno, saj na tak način – sistematično
in celovito ‒ ta vsebina ni pokrita v nobenem učnem načrtu za osnovno
šolo. Učni načrt predvideva, da učenci že imajo izkušnje z govornim na-
stopanjem, ki so jih pridobili v šolskem sistemu do devetega razreda, da pa
potrebujejo sistematično in celovito ukvarjanje z vsemi elementi nastopa.
Tako lahko učenci nadgradijo nekatere deloma že pridobljene kompeten-
ce in znanja. Poleg ustrezne priprave in izvedbe govornega nastopa učen-
ci »razvijajo zmožnost ustreznega (samo)opazovanja in (samo)vrednotenja
javnega govornega nastopa« (Žmavc et al., 2019: 5), kar je bilo v preteklo-
sti pogosto (po besedah učiteljev in učencev) izpuščeno – brez ustreznega
(samo)ovrednotenja izvedenega govora namreč ni napredka – s (samo)re-
fleksijo učenci opazujejo nastope ostalih in sebe, se urijo v opazovanju in
ubesedovanju videnega ter ugotavljajo, kaj je bilo izvedeno dobro in kje so
možnosti za napredek. Hkrati soočajo različna mnenja. V svojih nasled-
njih nastopih se lahko poskušajo izboljšati in ugotavljajo učinke spreme-
njenih pristopov.
V operativnih ciljih prenovljenega učnega načrta so govorne vsebine
eksplicitno in sistematično izpostavljene. Zapisano je, da učenci
193
Govorne komponente v prenovljenem učnem načrtu
obveznega izbirnega predmeta retorika
Obvezni izbirni predmet retorika v osnovni šoli se izvaja za učence deve-
tega razreda.
V prenovljenem učnem načrtu iz leta 2019 je zapisan namen poučeva-
nja retorike, ki je seznanjenje
s pojmi prepričevanja in argumentiranja, /…/ s tehnikami prepri-
čevanja, elementi prepričevalnega postopka, dejavniki uspešnega
prepričevanja, z oblikami prepričevanja, s strukturacijo (prepri-
čevalnega) govora in z vsestranskim (tj. besednim in nebesednim)
obvladovanjem govorne situacije, /…/ z razliko med prepričeva-
njem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi in slabimi
argumenti, elementi dobre argumentacije in (če čas in zanimanje
to dopuščata) z nepravilnimi oz. nedovoljenimi argumentativni-
mi postopki. (Žmavc et al., 2019: 4.)
Načrt torej predvideva, da je poleg tega, da je potrebno zelo dobro pre-
misliti in vedeti, kaj govorimo, pomembno tudi, kako govorimo ‒ poleg
besednega tudi nebesedno sporazumevanje, tako njegova vidna kot sluš-
na komponenta. To se nam zdi ključno, saj na tak način – sistematično
in celovito ‒ ta vsebina ni pokrita v nobenem učnem načrtu za osnovno
šolo. Učni načrt predvideva, da učenci že imajo izkušnje z govornim na-
stopanjem, ki so jih pridobili v šolskem sistemu do devetega razreda, da pa
potrebujejo sistematično in celovito ukvarjanje z vsemi elementi nastopa.
Tako lahko učenci nadgradijo nekatere deloma že pridobljene kompeten-
ce in znanja. Poleg ustrezne priprave in izvedbe govornega nastopa učen-
ci »razvijajo zmožnost ustreznega (samo)opazovanja in (samo)vrednotenja
javnega govornega nastopa« (Žmavc et al., 2019: 5), kar je bilo v preteklo-
sti pogosto (po besedah učiteljev in učencev) izpuščeno – brez ustreznega
(samo)ovrednotenja izvedenega govora namreč ni napredka – s (samo)re-
fleksijo učenci opazujejo nastope ostalih in sebe, se urijo v opazovanju in
ubesedovanju videnega ter ugotavljajo, kaj je bilo izvedeno dobro in kje so
možnosti za napredek. Hkrati soočajo različna mnenja. V svojih nasled-
njih nastopih se lahko poskušajo izboljšati in ugotavljajo učinke spreme-
njenih pristopov.
V operativnih ciljih prenovljenega učnega načrta so govorne vsebine
eksplicitno in sistematično izpostavljene. Zapisano je, da učenci
193
