Page 180 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 180
ziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Spremenljivka Kategorije N %
108.697 56,2
prostovoljsko delo v nepridobitnih nikoli 39.781 20,6
organizacijah
manj kot enkrat na mesec 24.609 12,7
manj kot enkrat na teden, a vsaj
enkrat na mesec 18.125 9,4
vsaj enkrat na teden, a ne vsak dan 2253 1,2
79.762 41,2
vsak dan 67.984 35,1
38.167 19,7
odlično 6203 3,2
1349 0,7
zelo dobro 27.265 14,1
166.200 85,9
zdravje dobro
zadovoljivo
v zadnjih dvanajstih mesecih je slabo
bil udeležen v formalnem izobra- ni sodeloval
ževanju je sodeloval
Vir: OECD, 2016, lastni izračuni.
Statistična analiza
Vse statistične analize so bile izvedene na podvzorcu mladih, starih od 16
do 24 let (n = 836), ki predstavljajo populacijo 193.464 mladih v Sloveniji.
Podatki so bili obdelani z metodami univariatne analize (frekvenčne dis-
tribucije, povprečja, standardni odkloni), bivariatne in multivariatne ana-
lize. Povezanost vseh neodvisnih spremenljivk z besedilnimi spretnostmi
mladih, ki je razmernostna spremenljivka, smo preverjali s t-testom za dva
neodvisna vzorca v primeru, ko je imela naša neodvisna spremenljivka dve
kategoriji in analizo variance ANOVA za vse neodvisne spremenljivke z več
kot dvema kategorijama. Ugotavljanje, katera od izbranih neodvisnih spre-
menljivk ima največjo napovedno moč mladostnikove besedilne spretnos-
ti, smo izpeljali z multiplo linearno regresijsko analizo.
Rezultati
S t-testom za dva neodvisna vzorca smo iskali dejavnike, ki vplivajo na be-
sedilne spretnosti mladih. Razkril je, da vse zajete spremenljivke kažejo
statistično značilne razlike v besedilnih spretnostih med dvema kategori-
jama spremenljivke (tabela 33); vsi t-testi imajo statistično značilnost manj-
šo od 0,001. Ženske dosegajo višje besedilne spretnosti (276,95) kot moš-
ki (269,46); mlajši odrasli, katerih slovenščina je materni jezik, dosegajo
višje besedilne spretnosti (274,44) od mladih z drugim maternim jezikom
180
Spremenljivka Kategorije N %
108.697 56,2
prostovoljsko delo v nepridobitnih nikoli 39.781 20,6
organizacijah
manj kot enkrat na mesec 24.609 12,7
manj kot enkrat na teden, a vsaj
enkrat na mesec 18.125 9,4
vsaj enkrat na teden, a ne vsak dan 2253 1,2
79.762 41,2
vsak dan 67.984 35,1
38.167 19,7
odlično 6203 3,2
1349 0,7
zelo dobro 27.265 14,1
166.200 85,9
zdravje dobro
zadovoljivo
v zadnjih dvanajstih mesecih je slabo
bil udeležen v formalnem izobra- ni sodeloval
ževanju je sodeloval
Vir: OECD, 2016, lastni izračuni.
Statistična analiza
Vse statistične analize so bile izvedene na podvzorcu mladih, starih od 16
do 24 let (n = 836), ki predstavljajo populacijo 193.464 mladih v Sloveniji.
Podatki so bili obdelani z metodami univariatne analize (frekvenčne dis-
tribucije, povprečja, standardni odkloni), bivariatne in multivariatne ana-
lize. Povezanost vseh neodvisnih spremenljivk z besedilnimi spretnostmi
mladih, ki je razmernostna spremenljivka, smo preverjali s t-testom za dva
neodvisna vzorca v primeru, ko je imela naša neodvisna spremenljivka dve
kategoriji in analizo variance ANOVA za vse neodvisne spremenljivke z več
kot dvema kategorijama. Ugotavljanje, katera od izbranih neodvisnih spre-
menljivk ima največjo napovedno moč mladostnikove besedilne spretnos-
ti, smo izpeljali z multiplo linearno regresijsko analizo.
Rezultati
S t-testom za dva neodvisna vzorca smo iskali dejavnike, ki vplivajo na be-
sedilne spretnosti mladih. Razkril je, da vse zajete spremenljivke kažejo
statistično značilne razlike v besedilnih spretnostih med dvema kategori-
jama spremenljivke (tabela 33); vsi t-testi imajo statistično značilnost manj-
šo od 0,001. Ženske dosegajo višje besedilne spretnosti (276,95) kot moš-
ki (269,46); mlajši odrasli, katerih slovenščina je materni jezik, dosegajo
višje besedilne spretnosti (274,44) od mladih z drugim maternim jezikom
180
