Page 175 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 175
pr ispevek k proučevanju besedilnih spr etnosti mladih v sloveniji
relevantnih virov OECD, najbolj vpete v življenje in delo odraslih, hkrati
pa je raziskava PIAAC pokazala visoko korelacijo med dosežki v besedil-
nih, matematičnih in spretnostih reševanja problemov v tehnološko boga-
tih okoljih.
Opredelitev kategorije mladih in njihove spretnosti
Pojem »mladi« in obdobje »mladosti« se v literaturi ne obravnavata eno-
pomensko. Zakonski dokumenti in uradna statistika ju opredelijo s sta-
rostnim intervalom. Uradna statistika se sklicuje na veljavno zakonodajo
(Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju) in določa interval traja-
nja mladosti med 15. in 29. letom.
V strokovni literaturi najdemo predvsem kvalitativne kriterije oprede-
ljevanja populacije mladih. Mužica (2012) je ta pojmovanja združila: mla-
dost je opredelila kot obdobje med otroštvom in odraslostjo – čas, ko po-
sameznik prevzame odgovornost do sebe, sočloveka in družbe (povzeto po
Mirčevi in Možini, 2017).
Pri kvantitativnem merjenju spretnosti populacije mladih v tem pri-
spevku smo izhajali iz opredelitve raziskave PIAAC (Skills Matter, 2016), ki
se osredinja predvsem na interval med 16. in 24. letom starosti. Za interpre-
tativne namene je bilo ponekod v analizo zajeto tudi obdobje med 24. in 29.
letom. V populaciji mladostnikov je bila še posebno izpostavljena najniž-
ja starostna kategorija med 16. in 19. letom starosti, ki ima svoje specifike.
Položaj skupine mladih se je sčasoma zelo spreminjal. Ule in Zidar
(2011), ki sta spremljali razvojna gibanja, sta opozorili na nasprotujoče si
obravnave mladih svetu in Sloveniji. Po vojni so bili mladi privilegirana
družbena skupina – razvojni potencial družbe, nosilci družbenih gibanj,
pobud, njihove zamisli so se prenašale na druge družbene skupine in ge-
neracije. V nasprotju s tem so v obdobju prehoda postali šibek člen v druž-
bi. Pojma mladi in mladost se danes povezujeta z ranljivostjo. Ta skupina
je družbeno, politično in ekonomsko manj pregledna. Avtorici menita, da
se je avtonomija mladih v Evropi in Sloveniji precej zmanjšala, ko so se za-
radi omejevanja socialne države stroški socialne reprodukcije mladih z dr-
žave prenesli na družino. Tem spremembam je sledil tudi prehod diskurza
o izobraževanju in pridobivanju spretnosti iz enakih možnosti v dosega-
nje individualnih koristi. Posameznik je v zvezi s tem odgovoren za uresni-
– spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih so zmožnosti, da se
najdejo, izberejo, ovrednotijo in uporabijo informacije z uporabo novih informacij-
skih tehnologij za reševanje problemov in uresničevanje kompleksnih nalog.
175
relevantnih virov OECD, najbolj vpete v življenje in delo odraslih, hkrati
pa je raziskava PIAAC pokazala visoko korelacijo med dosežki v besedil-
nih, matematičnih in spretnostih reševanja problemov v tehnološko boga-
tih okoljih.
Opredelitev kategorije mladih in njihove spretnosti
Pojem »mladi« in obdobje »mladosti« se v literaturi ne obravnavata eno-
pomensko. Zakonski dokumenti in uradna statistika ju opredelijo s sta-
rostnim intervalom. Uradna statistika se sklicuje na veljavno zakonodajo
(Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju) in določa interval traja-
nja mladosti med 15. in 29. letom.
V strokovni literaturi najdemo predvsem kvalitativne kriterije oprede-
ljevanja populacije mladih. Mužica (2012) je ta pojmovanja združila: mla-
dost je opredelila kot obdobje med otroštvom in odraslostjo – čas, ko po-
sameznik prevzame odgovornost do sebe, sočloveka in družbe (povzeto po
Mirčevi in Možini, 2017).
Pri kvantitativnem merjenju spretnosti populacije mladih v tem pri-
spevku smo izhajali iz opredelitve raziskave PIAAC (Skills Matter, 2016), ki
se osredinja predvsem na interval med 16. in 24. letom starosti. Za interpre-
tativne namene je bilo ponekod v analizo zajeto tudi obdobje med 24. in 29.
letom. V populaciji mladostnikov je bila še posebno izpostavljena najniž-
ja starostna kategorija med 16. in 19. letom starosti, ki ima svoje specifike.
Položaj skupine mladih se je sčasoma zelo spreminjal. Ule in Zidar
(2011), ki sta spremljali razvojna gibanja, sta opozorili na nasprotujoče si
obravnave mladih svetu in Sloveniji. Po vojni so bili mladi privilegirana
družbena skupina – razvojni potencial družbe, nosilci družbenih gibanj,
pobud, njihove zamisli so se prenašale na druge družbene skupine in ge-
neracije. V nasprotju s tem so v obdobju prehoda postali šibek člen v druž-
bi. Pojma mladi in mladost se danes povezujeta z ranljivostjo. Ta skupina
je družbeno, politično in ekonomsko manj pregledna. Avtorici menita, da
se je avtonomija mladih v Evropi in Sloveniji precej zmanjšala, ko so se za-
radi omejevanja socialne države stroški socialne reprodukcije mladih z dr-
žave prenesli na družino. Tem spremembam je sledil tudi prehod diskurza
o izobraževanju in pridobivanju spretnosti iz enakih možnosti v dosega-
nje individualnih koristi. Posameznik je v zvezi s tem odgovoren za uresni-
– spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih so zmožnosti, da se
najdejo, izberejo, ovrednotijo in uporabijo informacije z uporabo novih informacij-
skih tehnologij za reševanje problemov in uresničevanje kompleksnih nalog.
175
