Page 185 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 185
pr ispevek k proučevanju besedilnih spr etnosti mladih v sloveniji
pridobivanje spretnosti (med temi je tudi zagotovitev večjega števila knjig)
ter prenašajo vrednote, navade in prepričanja, ki visoko vrednotijo znanje
in spretnosti. (Boudard in Rubenson, 2004).
Primerjava po spolu v našem modelu potrjuje, da je razlika statistično
značilna, a šibka med moškimi in ženskami v obdobju med 16. in 24. letom
starosti. Ženske v tem obdobju imajo višje besedilne spretnosti kot moški.
Materni jezik je v regresijskem modelu pomembna spremenljivka, ki
napoveduje razvitost besedilne spretnosti prebivalcev od 16. do 24. leta sta-
rosti. Hkrati je razvitost teh pomemben napovedovalec razvoja drugih
spretnosti (matematičnih, digitalnih, spretnosti reševanja problemov v teh-
nološko razvitih okoljih itn.). Povezanost med maternim jezikom in ravnjo
besedilnih spretnosti ni značilna le za populacijo mladih in tudi ne le za
Slovenijo. Raziskava PIAAC je pokazala, da so povezave med tema dvema
spremenljivkama izrazite predvsem na Češkem in v Veliki Britaniji (Skills
Matter, 2016). Materni jezik je imanentna identiteta vsakega posameznika.
Bauman (2018) deli najbolj izključene na dve skupini, ki ju opredeli v od-
nosu do identitete. Po njegovem ima večina ljudi večjo ali manjšo svobodo
izbire lastne identitete; večina, a ne vsi – nekateri te svobode nimajo. Taki
so na primer migranti: »Odrivamo jih v siva območja za nikogaršnje ljudi,
kjer se ne morejo socializirati«, in zato po mnenju Baumana (2018) ne mo-
rejo razviti svoje identitete.
Raziskava opozarja, da so mladi, ki živijo zunaj meja svoje države, iz-
postavljeni temu, da prej končajo redno izobraževanje – simptomatično so
njihove spretnosti na vseh treh področjih nižje. Ta status negativno vpli-
va na mentalno in emocionalno zdravje mladih ter na njihovo družbeno
vključenost. Ta izid je vsekakor znamenje, ki opozarja, da je treba pose-
bej poskrbeti in motivirati mlade, ki so glede spretnosti prikrajšani, da z
ustreznimi strategijami ta manko zmanjšajo ali tudi odpravijo.
Spremenljivka zdravje se je pokazala kot statistično pomembna pri po-
jasnjevanju spretnosti populacije odraslih do 65. leta starosti, zato je bila
uvrščena v model. Pri populaciji mladih zdravstveno stanje ni zelo po-
memben dejavnik za pojasnitev ravni njihovih spretnosti. Zaznali smo šib-
ko zvezo3 med obema spremenljivkama, ki pomeni, da imajo mladi, ki bo-
lje ocenjujejo svoje zdravje, višje besedilne spretnosti.
Model tudi ni pokazal povezanosti med udeležbo v prostovoljskih
združenjih in ravnjo spretnosti populacije od 16. do 24. leta starosti.
3 Zaradi obrnjene lestvice (1 pomeni odlično in 5 slabo) je koeficient beta negativen, a
pomeni pozitivno povezanost.
185
pridobivanje spretnosti (med temi je tudi zagotovitev večjega števila knjig)
ter prenašajo vrednote, navade in prepričanja, ki visoko vrednotijo znanje
in spretnosti. (Boudard in Rubenson, 2004).
Primerjava po spolu v našem modelu potrjuje, da je razlika statistično
značilna, a šibka med moškimi in ženskami v obdobju med 16. in 24. letom
starosti. Ženske v tem obdobju imajo višje besedilne spretnosti kot moški.
Materni jezik je v regresijskem modelu pomembna spremenljivka, ki
napoveduje razvitost besedilne spretnosti prebivalcev od 16. do 24. leta sta-
rosti. Hkrati je razvitost teh pomemben napovedovalec razvoja drugih
spretnosti (matematičnih, digitalnih, spretnosti reševanja problemov v teh-
nološko razvitih okoljih itn.). Povezanost med maternim jezikom in ravnjo
besedilnih spretnosti ni značilna le za populacijo mladih in tudi ne le za
Slovenijo. Raziskava PIAAC je pokazala, da so povezave med tema dvema
spremenljivkama izrazite predvsem na Češkem in v Veliki Britaniji (Skills
Matter, 2016). Materni jezik je imanentna identiteta vsakega posameznika.
Bauman (2018) deli najbolj izključene na dve skupini, ki ju opredeli v od-
nosu do identitete. Po njegovem ima večina ljudi večjo ali manjšo svobodo
izbire lastne identitete; večina, a ne vsi – nekateri te svobode nimajo. Taki
so na primer migranti: »Odrivamo jih v siva območja za nikogaršnje ljudi,
kjer se ne morejo socializirati«, in zato po mnenju Baumana (2018) ne mo-
rejo razviti svoje identitete.
Raziskava opozarja, da so mladi, ki živijo zunaj meja svoje države, iz-
postavljeni temu, da prej končajo redno izobraževanje – simptomatično so
njihove spretnosti na vseh treh področjih nižje. Ta status negativno vpli-
va na mentalno in emocionalno zdravje mladih ter na njihovo družbeno
vključenost. Ta izid je vsekakor znamenje, ki opozarja, da je treba pose-
bej poskrbeti in motivirati mlade, ki so glede spretnosti prikrajšani, da z
ustreznimi strategijami ta manko zmanjšajo ali tudi odpravijo.
Spremenljivka zdravje se je pokazala kot statistično pomembna pri po-
jasnjevanju spretnosti populacije odraslih do 65. leta starosti, zato je bila
uvrščena v model. Pri populaciji mladih zdravstveno stanje ni zelo po-
memben dejavnik za pojasnitev ravni njihovih spretnosti. Zaznali smo šib-
ko zvezo3 med obema spremenljivkama, ki pomeni, da imajo mladi, ki bo-
lje ocenjujejo svoje zdravje, višje besedilne spretnosti.
Model tudi ni pokazal povezanosti med udeležbo v prostovoljskih
združenjih in ravnjo spretnosti populacije od 16. do 24. leta starosti.
3 Zaradi obrnjene lestvice (1 pomeni odlično in 5 slabo) je koeficient beta negativen, a
pomeni pozitivno povezanost.
185
