Page 178 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 178
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Ta izid je nekoliko presenetljiv, saj izkazuje šolajoča se mladina po po-
datkih PISA in drugih raziskavah nadpovprečne rezultate in na splošni
ravni ima Slovenija razmeroma razvejen sistem izobraževanja. Vendar je,
kot kaže, sistem izobraževanja odraslih manj podprt in funkcionalen, zato
so učinki temu primerno nižji.
Metode
Vzorec
Ambicija našega prispevka je odkriti, koliko mladih v Sloveniji ima teža-
ve v besedilnih spretnostih in njihove značilnosti. V ta namen potrebuje-
mo reprezentativno bazo podatkov; uporabili smo del mednarodne razi-
skave PIAAC – Programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih
(OECD), ki ima zelo natančno določena metodološka pravila vzorčenja za
pridobitev reprezentativnega vzorca v posamezni državi. Raziskavo so v so-
delujočih državah izvajali v več krogih; Slovenija se je pridružila drugemu
krogu (2012–2016). Ciljna populacija je bila določena skladno s standardi
raziskave PIAAC in je zajemala odrasle od 16. do 65. leta starosti, ki so med
zbiranjem podatkov prebivali v Sloveniji. Osebe so bile zajete ne glede na
državljanstvo, narodnost ali jezik. Izključene so bile osebe, ki so prebivale
v institucionalnih skupinskih gospodinjstvih, kot so zapori, bolnišnice in
domovi za starejše. Izbiro vzorca je izpeljal Statistični urad iz Centralnega
registra prebivalstva 1. 3. 2014 z dvostopenjskim sistematičnim vzorčenjem
in izdelal vzorčni načrt, v katerega je bilo zajetih 9000 oseb (Berzelak idr.,
2016). Realizirani vzorec (n = 5156) je reprezentativen za osebe, stare od 16
do 65 let. Ta datoteka je skladno z metodološkimi pravili PIAAC utežena na
raven populacije, zato vsi izračuni podatkovne baze PIAAC prikazujejo po-
pulacijske vrednosti za to starostno skupino.
V prispevku se osredinjamo na populacijo mladih: kategorija mladih
je opredeljena s starostjo od 16. do 24. leta. V slovenskem vzorcu je bilo
takšnih 836, od teh je bilo 371 starih od 16 do 19 let ter 465 od 20 do 24 let.
Med mladimi, starimi od 16 do 24 let, je bilo 51,7 % moških in 48,3 % žensk.
V Sloveniji je bilo ob zbiranju podatkov 193.464 mladih, starih od 16 do 24
let, zato vse predstavljene frekvenčne porazdelitve v prispevku prikazujejo
populacijske vrednosti, v katerih je vsota enot 193.464.
178
Ta izid je nekoliko presenetljiv, saj izkazuje šolajoča se mladina po po-
datkih PISA in drugih raziskavah nadpovprečne rezultate in na splošni
ravni ima Slovenija razmeroma razvejen sistem izobraževanja. Vendar je,
kot kaže, sistem izobraževanja odraslih manj podprt in funkcionalen, zato
so učinki temu primerno nižji.
Metode
Vzorec
Ambicija našega prispevka je odkriti, koliko mladih v Sloveniji ima teža-
ve v besedilnih spretnostih in njihove značilnosti. V ta namen potrebuje-
mo reprezentativno bazo podatkov; uporabili smo del mednarodne razi-
skave PIAAC – Programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih
(OECD), ki ima zelo natančno določena metodološka pravila vzorčenja za
pridobitev reprezentativnega vzorca v posamezni državi. Raziskavo so v so-
delujočih državah izvajali v več krogih; Slovenija se je pridružila drugemu
krogu (2012–2016). Ciljna populacija je bila določena skladno s standardi
raziskave PIAAC in je zajemala odrasle od 16. do 65. leta starosti, ki so med
zbiranjem podatkov prebivali v Sloveniji. Osebe so bile zajete ne glede na
državljanstvo, narodnost ali jezik. Izključene so bile osebe, ki so prebivale
v institucionalnih skupinskih gospodinjstvih, kot so zapori, bolnišnice in
domovi za starejše. Izbiro vzorca je izpeljal Statistični urad iz Centralnega
registra prebivalstva 1. 3. 2014 z dvostopenjskim sistematičnim vzorčenjem
in izdelal vzorčni načrt, v katerega je bilo zajetih 9000 oseb (Berzelak idr.,
2016). Realizirani vzorec (n = 5156) je reprezentativen za osebe, stare od 16
do 65 let. Ta datoteka je skladno z metodološkimi pravili PIAAC utežena na
raven populacije, zato vsi izračuni podatkovne baze PIAAC prikazujejo po-
pulacijske vrednosti za to starostno skupino.
V prispevku se osredinjamo na populacijo mladih: kategorija mladih
je opredeljena s starostjo od 16. do 24. leta. V slovenskem vzorcu je bilo
takšnih 836, od teh je bilo 371 starih od 16 do 19 let ter 465 od 20 do 24 let.
Med mladimi, starimi od 16 do 24 let, je bilo 51,7 % moških in 48,3 % žensk.
V Sloveniji je bilo ob zbiranju podatkov 193.464 mladih, starih od 16 do 24
let, zato vse predstavljene frekvenčne porazdelitve v prispevku prikazujejo
populacijske vrednosti, v katerih je vsota enot 193.464.
178
