Page 176 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 176
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
čevanje izobraževalnih ciljev (Ule, 2018). Takšna zasnova izobraževanja in
učenja izključuje posameznike, ki ne morejo slediti pritisku individualiza-
cije. Tako prihaja do favoriziranja nekaterih skupin, ki imajo priložnosti,
motive in podporo za uresničevanje izobraževalnih in učnih ciljev, ter iz-
ključevanje drugih, ki so glede tega prikrajšane.
Berzin (2010) poudarja, da se obdobje mladosti podaljšuje. To omogo-
ča tistim, ki imajo dovolj podpore, da izrabijo različne okoliščine za razvoj
znanja in spretnosti, da uresničijo svoje cilje in ambicije, tisti, ki takih ra-
zvojnih priložnosti nimajo, pa se rekrutirajo v kategorijo ranljivih.
V nadaljevanju predstavljamo, kakšne so spretnosti mladih in odra-
slih v Sloveniji, in nato, kakšni so dosežki v primerjavi z njihovimi vrstni-
ki v Evropski uniji in OECD.
Slika 5: Dosežki v spretnostih glede na starost, podatki za Slovenijo, raziskava PIAAC
(2012–2015), besedilne spretnosti
Vir: OECD, 2016.
Podatki raziskave PIAAC kažejo, da spretnosti odrasle populacije niso
enakomerno razporejene in da so spretnosti mlajše generacije nekoliko viš-
je od tistih, ki jih dosegajo druge starostne skupine do 64. leta. Dobra de-
setina mladih dosega le prvo ali manj kot prvo raven spretnosti, to pomeni,
da obvlada le osnovno besedišče. Nekoliko višji je delež najnižje uvrščenih
v zgornji kategoriji mladih, med 25. in 29. letom starosti. Pri treh starostno
razdeljenih skupinah mladih prevladujejo tisti, ki dosegajo tretjo raven be-
176
čevanje izobraževalnih ciljev (Ule, 2018). Takšna zasnova izobraževanja in
učenja izključuje posameznike, ki ne morejo slediti pritisku individualiza-
cije. Tako prihaja do favoriziranja nekaterih skupin, ki imajo priložnosti,
motive in podporo za uresničevanje izobraževalnih in učnih ciljev, ter iz-
ključevanje drugih, ki so glede tega prikrajšane.
Berzin (2010) poudarja, da se obdobje mladosti podaljšuje. To omogo-
ča tistim, ki imajo dovolj podpore, da izrabijo različne okoliščine za razvoj
znanja in spretnosti, da uresničijo svoje cilje in ambicije, tisti, ki takih ra-
zvojnih priložnosti nimajo, pa se rekrutirajo v kategorijo ranljivih.
V nadaljevanju predstavljamo, kakšne so spretnosti mladih in odra-
slih v Sloveniji, in nato, kakšni so dosežki v primerjavi z njihovimi vrstni-
ki v Evropski uniji in OECD.
Slika 5: Dosežki v spretnostih glede na starost, podatki za Slovenijo, raziskava PIAAC
(2012–2015), besedilne spretnosti
Vir: OECD, 2016.
Podatki raziskave PIAAC kažejo, da spretnosti odrasle populacije niso
enakomerno razporejene in da so spretnosti mlajše generacije nekoliko viš-
je od tistih, ki jih dosegajo druge starostne skupine do 64. leta. Dobra de-
setina mladih dosega le prvo ali manj kot prvo raven spretnosti, to pomeni,
da obvlada le osnovno besedišče. Nekoliko višji je delež najnižje uvrščenih
v zgornji kategoriji mladih, med 25. in 29. letom starosti. Pri treh starostno
razdeljenih skupinah mladih prevladujejo tisti, ki dosegajo tretjo raven be-
176
