Page 173 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 173
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.173-188
Prispevek k proučevanju besedilnih
spretnosti mladih v Sloveniji
Jasmina Mirčeva, Mirna Macur
Uvod
Izobraženost, usposobljenost in raven spretnosti prebivalstva imajo v t. i.
»družbi znanja« za doseganje čim večje družbene blaginje, gospodarske-
ga in osebnega razvoja pomembnejšo vlogo kot kdaj koli prej. Uveljavljeni
teoretik Druker (1995) je opisal družbo znanja kot dinamično in razvojno
usmerjeno, zanjo pa naj bi bilo značilno nenehno spreminjanje družbenih
položajev in vlog ljudi. Avtor je ponazoril dinamiko v družbi s centripe-
talnimi in centrifugalnimi socialnimi silnicami, ki posameznike potiska-
jo proti višjim položajem in statusom ali na rob družbe. Ljudje si, zato da bi
obstali v tej družbi, se lahko čim bolj približali središčnim tokom dogod-
kov ter dosegli čim večjo prosperiteto in kakovost bivanja, prizadevajo pri-
dobiti in ohraniti ustrezno znanje, spretnosti in kompetence. Znanje in pri-
dobivanje spretnosti sta dostopna večini prebivalstva, hkrati pa je v družbi
neuspešnih vse več ljudi, ki imajo le nizke spretnosti.
Ta ugotovitev je še posebno relevantna za mlade, ki naj bi bili nosilci
novosti, sprememb in razvoja v družbi. Po drugi strani nekateri kazalniki,
analize in študije kažejo, da postaja populacija mladih precej ranljiva in de-
privilegirana ter da je polarizacija med mladimi zelo izrazita. Še posebno
so izključeni in marginalizirani mladi z nizkimi besedilnimi spretnostmi
(Skills Matter, 2016; Literacy in the Information Age, 2000). Strategija Evro-
pa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2010) opo-
173
Prispevek k proučevanju besedilnih
spretnosti mladih v Sloveniji
Jasmina Mirčeva, Mirna Macur
Uvod
Izobraženost, usposobljenost in raven spretnosti prebivalstva imajo v t. i.
»družbi znanja« za doseganje čim večje družbene blaginje, gospodarske-
ga in osebnega razvoja pomembnejšo vlogo kot kdaj koli prej. Uveljavljeni
teoretik Druker (1995) je opisal družbo znanja kot dinamično in razvojno
usmerjeno, zanjo pa naj bi bilo značilno nenehno spreminjanje družbenih
položajev in vlog ljudi. Avtor je ponazoril dinamiko v družbi s centripe-
talnimi in centrifugalnimi socialnimi silnicami, ki posameznike potiska-
jo proti višjim položajem in statusom ali na rob družbe. Ljudje si, zato da bi
obstali v tej družbi, se lahko čim bolj približali središčnim tokom dogod-
kov ter dosegli čim večjo prosperiteto in kakovost bivanja, prizadevajo pri-
dobiti in ohraniti ustrezno znanje, spretnosti in kompetence. Znanje in pri-
dobivanje spretnosti sta dostopna večini prebivalstva, hkrati pa je v družbi
neuspešnih vse več ljudi, ki imajo le nizke spretnosti.
Ta ugotovitev je še posebno relevantna za mlade, ki naj bi bili nosilci
novosti, sprememb in razvoja v družbi. Po drugi strani nekateri kazalniki,
analize in študije kažejo, da postaja populacija mladih precej ranljiva in de-
privilegirana ter da je polarizacija med mladimi zelo izrazita. Še posebno
so izključeni in marginalizirani mladi z nizkimi besedilnimi spretnostmi
(Skills Matter, 2016; Literacy in the Information Age, 2000). Strategija Evro-
pa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2010) opo-
173
