Page 174 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 174
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
zarja, da ima skoraj četrtina mladih prebivalcev težave s spretnostmi. Več
kot polovica dosega le spretnosti, ki ne zadoščajo potrebam na trgu dela.
To velja tudi za Slovenijo, saj je po podatkih Eurostata brezposelnih skoraj
25 % mladih, starih od 15 do 25 let. Problem mladih z nizkimi spretnostmi
je eden temeljnih izzivov pedagoške in andragoške stroke tudi v Sloveniji
(Eurostat 1990–2020).
Namen prispevka je, da se na podlagi podatkov raziskave PIAAC (Pro-
gram za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih 2012–2016) predsta-
vijo besedilne spretnosti populacije od 16. do 24. leta starosti ter pojasnijo
dejavniki, ki na to stanje in trende vplivajo pozitivno ali negativno. Skupi-
na mladih ni homogena. Zaradi vpliva različnih dejavnikov (sociodemo-
grafskih, ekonomskih, družinskih, kulturnih itn.) je raven spretnosti mla-
dih v Sloveniji diverzificirana. Predstavljen bo model, ki bo pokazal, kateri
dejavniki najbolj vplivajo na raven spretnosti mladih oziroma kakšni so
njihovi učinki na raven spretnosti mladih v Sloveniji.
Dejstvo je, da se polarizacija v družbi reproducira z mehanizmi izo-
braževanja že v mladosti. Pisni dosežki mladih so zelo različni. Ta polari-
zacija posameznikov v obdobju mladosti ni značilna le za slovensko druž-
bo, temveč tudi za druge evropske in neevropske države. Presenetljiva pa je
ugotovitev, da se kljub številnim državnim ukrepom razlike med skupina-
mi ne zmanjšujejo, temveč se povečujejo. Polarizacija ima dolgoročno ne-
gativne implikacije, kot so visoka brezposelnost, mladi pogosto opravljajo
slabo plačano prekarno delo, opažamo beg možganov in pojave, kot so apa-
tičnost, psihološki problemi, kriminaliteta itn. Krajnc (2011) poudarja, da
je naloga vseh vlad zagotoviti odprt dostop do znanja in spretnosti za vse.
Pri prikazovanju spretnosti smo uporabili strokovno izrazje, ki je bila
uporabljeno pri raziskavi PIAAC. Spretnosti v tej zvezi izražajo merljivi del
kompetenc. Kompetenca se opredeli kot sposobnost opravljanja nalog in
vlog, ki so potrebne za doseganje pričakovanih standardov. Socioekonom-
ski in kulturni kontekst naj bi bil tisti, ki določa pomembnost posameznih
kompetenc (Muršak in Radovan, 2015). V raziskavi PIAAC so bile merje-
ne besedilne, matematične in spretnosti reševanja problemov v tehnološko
bogatih okoljih1. V tem prispevku smo se osredinili predvsem na prikaz be-
sedilnih spretnosti. Razlog za to je, da so besedilne spretnosti, po navedbah
1 Po raziskavi Spretnosti odraslih: Vodnik za bralca (2013) so:
– besedilne spretnosti – sposobnost razumevanja in uporabe besedilnih informa-
cij v različnih kontekstih
– matematične spretnosti so sposobnost razumevanja, interpretacije in uporabe
matematičnih informacij in zamisli;
174
zarja, da ima skoraj četrtina mladih prebivalcev težave s spretnostmi. Več
kot polovica dosega le spretnosti, ki ne zadoščajo potrebam na trgu dela.
To velja tudi za Slovenijo, saj je po podatkih Eurostata brezposelnih skoraj
25 % mladih, starih od 15 do 25 let. Problem mladih z nizkimi spretnostmi
je eden temeljnih izzivov pedagoške in andragoške stroke tudi v Sloveniji
(Eurostat 1990–2020).
Namen prispevka je, da se na podlagi podatkov raziskave PIAAC (Pro-
gram za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih 2012–2016) predsta-
vijo besedilne spretnosti populacije od 16. do 24. leta starosti ter pojasnijo
dejavniki, ki na to stanje in trende vplivajo pozitivno ali negativno. Skupi-
na mladih ni homogena. Zaradi vpliva različnih dejavnikov (sociodemo-
grafskih, ekonomskih, družinskih, kulturnih itn.) je raven spretnosti mla-
dih v Sloveniji diverzificirana. Predstavljen bo model, ki bo pokazal, kateri
dejavniki najbolj vplivajo na raven spretnosti mladih oziroma kakšni so
njihovi učinki na raven spretnosti mladih v Sloveniji.
Dejstvo je, da se polarizacija v družbi reproducira z mehanizmi izo-
braževanja že v mladosti. Pisni dosežki mladih so zelo različni. Ta polari-
zacija posameznikov v obdobju mladosti ni značilna le za slovensko druž-
bo, temveč tudi za druge evropske in neevropske države. Presenetljiva pa je
ugotovitev, da se kljub številnim državnim ukrepom razlike med skupina-
mi ne zmanjšujejo, temveč se povečujejo. Polarizacija ima dolgoročno ne-
gativne implikacije, kot so visoka brezposelnost, mladi pogosto opravljajo
slabo plačano prekarno delo, opažamo beg možganov in pojave, kot so apa-
tičnost, psihološki problemi, kriminaliteta itn. Krajnc (2011) poudarja, da
je naloga vseh vlad zagotoviti odprt dostop do znanja in spretnosti za vse.
Pri prikazovanju spretnosti smo uporabili strokovno izrazje, ki je bila
uporabljeno pri raziskavi PIAAC. Spretnosti v tej zvezi izražajo merljivi del
kompetenc. Kompetenca se opredeli kot sposobnost opravljanja nalog in
vlog, ki so potrebne za doseganje pričakovanih standardov. Socioekonom-
ski in kulturni kontekst naj bi bil tisti, ki določa pomembnost posameznih
kompetenc (Muršak in Radovan, 2015). V raziskavi PIAAC so bile merje-
ne besedilne, matematične in spretnosti reševanja problemov v tehnološko
bogatih okoljih1. V tem prispevku smo se osredinili predvsem na prikaz be-
sedilnih spretnosti. Razlog za to je, da so besedilne spretnosti, po navedbah
1 Po raziskavi Spretnosti odraslih: Vodnik za bralca (2013) so:
– besedilne spretnosti – sposobnost razumevanja in uporabe besedilnih informa-
cij v različnih kontekstih
– matematične spretnosti so sposobnost razumevanja, interpretacije in uporabe
matematičnih informacij in zamisli;
174
