Page 164 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 164
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Rezultati nesimetrično porazdeljenega družbenega sistema se izkazu-
jejo tudi skozi razna poročila in usmeritve politik, kot so npr. konferenca
Participacija otrok in mladostnikov, ki je bila izvedena leta 2015 ob 25. oble-
tnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. S konferenco katero bi naj
spodbudili razpravo obstoječega stanja in nadaljnjega razvoja participaci-
je otrok in mladostnikov v slovenski družbi. Udeleženci so skozi zahteve
konference med drugim opozorili na odvisnost razvoja otrok od socialno-
-ekonomskega položaja staršev, »prikrite« stroške izobraževanja, potrebo
po raziskovanju vzroka strahu javnega nastopanja in odkritju primernih
pedagoških praks in učnih predmetov, ki bi otroke in mladostnike opremil
s spretnostmi aktivnega državljanstva, demokracije in javnega nastopanja.
Znotraj participacije osnovnošolcev, ki je bila tekom konference še posebej
naslovljena, so med glavne ugotovitve in pomanjkljivosti našteli (ne)vede-
nje o obstoju otroškega parlamenta, potrebo po poznavanju pravic do so-
delovanja, soudeležbe, vključevanja, spodbujanje delovanja krožkov, kjer bi
otroci usvajali veščine sodelovanja, razprav in utemeljevanja in večjo mož-
nost participacije v lokalnem okolju (Dolčič, Hrast, Kalčina, Matjašič, Pe-
ran in Zega, 2014). Podobna konferenca o participaciji otrok z naslovom
Državljani prihodnosti je bila izvedena s strani Zveze prijateljev mladine
tudi ob 30. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 2019.
Otroci so tekom konference izražali predvsem željo, da bi bili s participaci-
jo seznanjeni že v zgodnejših letih, da bi jih sprejeli kot enakovredne posa-
meznike in, da bi njihov glas bil v resnici slišan. Predstavniki odločevalcev
so tekom razprave med otroki in odločevalci povedali tudi, da je mnenje
otrok pogosto neupoštevano ali pa se to upošteva v manjši meri. Otroci pa
so izrazili, da se pogosto kadar pride do realizacije njihovega vključevanja v
odločevalske procese, ti počutijo zgolj kot maskota oziroma dekoracija. Po-
udarili so tudi pomen vključevanja vseh otrok, ne glede na njihov socialni
status. Posamezni deležniki so na pobudo Zveze prijateljev mladine Slove-
nije tekom konference podpisali tudi pismo o sodelovanju na področju par-
ticipacije otrok. Podpisniki so se s tem zavezali k razvoju in implementaci-
ji participacije otrok v zadevah, ki se jih tičejo oziroma so zanje pomembne
(Dedić, 2020).
Država se problematike loteva predvsem s težnjo po izboljšanju soci-
alno-ekonomskega statusa družin, kar je opredeljeno tudi v namenih Re-
solucije o družinski politki 2018-2028 v Sloveniji, izobraževanje pa je pri
tem ena izmed ključnih metod za izpolnjevanje tega cilja (Državni zbor RS,
2018, Ur. l. RS, št. 15/2018).
164
Rezultati nesimetrično porazdeljenega družbenega sistema se izkazu-
jejo tudi skozi razna poročila in usmeritve politik, kot so npr. konferenca
Participacija otrok in mladostnikov, ki je bila izvedena leta 2015 ob 25. oble-
tnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. S konferenco katero bi naj
spodbudili razpravo obstoječega stanja in nadaljnjega razvoja participaci-
je otrok in mladostnikov v slovenski družbi. Udeleženci so skozi zahteve
konference med drugim opozorili na odvisnost razvoja otrok od socialno-
-ekonomskega položaja staršev, »prikrite« stroške izobraževanja, potrebo
po raziskovanju vzroka strahu javnega nastopanja in odkritju primernih
pedagoških praks in učnih predmetov, ki bi otroke in mladostnike opremil
s spretnostmi aktivnega državljanstva, demokracije in javnega nastopanja.
Znotraj participacije osnovnošolcev, ki je bila tekom konference še posebej
naslovljena, so med glavne ugotovitve in pomanjkljivosti našteli (ne)vede-
nje o obstoju otroškega parlamenta, potrebo po poznavanju pravic do so-
delovanja, soudeležbe, vključevanja, spodbujanje delovanja krožkov, kjer bi
otroci usvajali veščine sodelovanja, razprav in utemeljevanja in večjo mož-
nost participacije v lokalnem okolju (Dolčič, Hrast, Kalčina, Matjašič, Pe-
ran in Zega, 2014). Podobna konferenca o participaciji otrok z naslovom
Državljani prihodnosti je bila izvedena s strani Zveze prijateljev mladine
tudi ob 30. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 2019.
Otroci so tekom konference izražali predvsem željo, da bi bili s participaci-
jo seznanjeni že v zgodnejših letih, da bi jih sprejeli kot enakovredne posa-
meznike in, da bi njihov glas bil v resnici slišan. Predstavniki odločevalcev
so tekom razprave med otroki in odločevalci povedali tudi, da je mnenje
otrok pogosto neupoštevano ali pa se to upošteva v manjši meri. Otroci pa
so izrazili, da se pogosto kadar pride do realizacije njihovega vključevanja v
odločevalske procese, ti počutijo zgolj kot maskota oziroma dekoracija. Po-
udarili so tudi pomen vključevanja vseh otrok, ne glede na njihov socialni
status. Posamezni deležniki so na pobudo Zveze prijateljev mladine Slove-
nije tekom konference podpisali tudi pismo o sodelovanju na področju par-
ticipacije otrok. Podpisniki so se s tem zavezali k razvoju in implementaci-
ji participacije otrok v zadevah, ki se jih tičejo oziroma so zanje pomembne
(Dedić, 2020).
Država se problematike loteva predvsem s težnjo po izboljšanju soci-
alno-ekonomskega statusa družin, kar je opredeljeno tudi v namenih Re-
solucije o družinski politki 2018-2028 v Sloveniji, izobraževanje pa je pri
tem ena izmed ključnih metod za izpolnjevanje tega cilja (Državni zbor RS,
2018, Ur. l. RS, št. 15/2018).
164
