Page 163 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 163
vloga socialno-ekonomskega statusa pr i dr žavljanskih aktivnostih osmošolcev ...
nim državljanom in neaktivnim državljanom s časom narašča (Quintelier
in Hooghe, 2012).
Slovenija
V Sloveniji tako šolsko polje kot politični prostor vprašanju pomena dr-
žavljanske vzgoje posvečata veliko pozornosti. Polje političnega, ki v Slo-
veniji skupaj s stroko generira polje izobraževalnega sistema je tematiko v
ospredje postavilo na podlagi apatičnosti in nezanimanja do državljanskih
aktivnosti (Šimenc, 2009).
Leta 1999 je Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in
vzgoje (CivEd) pokazala, da je znanje slovenskih osnovnošolcev na kon-
cu osnovne šole na področju državljanske vzgoje primerljivo z znanjem
drugih učencev iste starosti po svetu, hkrati pa, da jih politika ne zani-
ma in politikom ne zaupajo (Torney-Purta idr., 2003 v Šimenc, 2009). Z
namenom odprave začaranega kroga so se na nacionalni ravni oblikova-
le različne strokovne in politične skupine, ki so si prizadevale za prenos
domovinske vzgoje v vzgojno izobraževalni sistem, na svetovni ravni pa
se je razvila filozofija za otroke, ki v ospredje postavlja skupnost razisko-
vanja, pri čemer pa vsebina in pravila niso določena vnaprej. Ta se je na
določeni točki združila s konceptom participatorne filozofije. Participa-
cija otrok je tako danes eden izmed vidikov državljanske vzgoje, ki znot-
raj predstavniške demokracije utira pot usposabljanju mladih pri sodelo-
vanju oblikovanja pravil in prevzemanja določene vloge in odgovornosti
(Šimenc, 2009).
Državljanska vzgoja s svojimi različicami skozi tridesetletno obliko-
vanje vzgojno izobraževalnega sistema v Sloveniji je eden izmed meha-
nizmov, ki znotraj šole mlade spodbuja k prepoznavanju in pripoznava-
nju vsebin vezanih na državljana, njegovo identiteto, kulturo, red, sistem
in pravice. Je torej del, ki otroke usposablja za prevzem življenjskih vlog,
ki znotraj sistema predvidevajo tudi participacijo (Klemenčič in Štrem-
fel, 2011: 28–30).
Temu se pridružujejo tudi evropske institucije, ki menijo, da bi se dr-
žavljanska vzgoja morala nanašati na aktivno participacijo učencev in dija-
kov v življenju šole in skupnosti (Klemenčič in Štremfel, 2011: 60). Lelux (v
Šimenc, 2009) pa poudarja, da je šolsko polje nesimetrično, niti egalitarno
niti svobodno, zato je pot utiranja praks, povezanih s participacijo in de-
janskega soodločanja o vsaj določenih vidikih življenja šole zahtevna na-
loga znotraj sodobnega nesimetrično porazdeljenega družbenega sistema.
163
nim državljanom in neaktivnim državljanom s časom narašča (Quintelier
in Hooghe, 2012).
Slovenija
V Sloveniji tako šolsko polje kot politični prostor vprašanju pomena dr-
žavljanske vzgoje posvečata veliko pozornosti. Polje političnega, ki v Slo-
veniji skupaj s stroko generira polje izobraževalnega sistema je tematiko v
ospredje postavilo na podlagi apatičnosti in nezanimanja do državljanskih
aktivnosti (Šimenc, 2009).
Leta 1999 je Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in
vzgoje (CivEd) pokazala, da je znanje slovenskih osnovnošolcev na kon-
cu osnovne šole na področju državljanske vzgoje primerljivo z znanjem
drugih učencev iste starosti po svetu, hkrati pa, da jih politika ne zani-
ma in politikom ne zaupajo (Torney-Purta idr., 2003 v Šimenc, 2009). Z
namenom odprave začaranega kroga so se na nacionalni ravni oblikova-
le različne strokovne in politične skupine, ki so si prizadevale za prenos
domovinske vzgoje v vzgojno izobraževalni sistem, na svetovni ravni pa
se je razvila filozofija za otroke, ki v ospredje postavlja skupnost razisko-
vanja, pri čemer pa vsebina in pravila niso določena vnaprej. Ta se je na
določeni točki združila s konceptom participatorne filozofije. Participa-
cija otrok je tako danes eden izmed vidikov državljanske vzgoje, ki znot-
raj predstavniške demokracije utira pot usposabljanju mladih pri sodelo-
vanju oblikovanja pravil in prevzemanja določene vloge in odgovornosti
(Šimenc, 2009).
Državljanska vzgoja s svojimi različicami skozi tridesetletno obliko-
vanje vzgojno izobraževalnega sistema v Sloveniji je eden izmed meha-
nizmov, ki znotraj šole mlade spodbuja k prepoznavanju in pripoznava-
nju vsebin vezanih na državljana, njegovo identiteto, kulturo, red, sistem
in pravice. Je torej del, ki otroke usposablja za prevzem življenjskih vlog,
ki znotraj sistema predvidevajo tudi participacijo (Klemenčič in Štrem-
fel, 2011: 28–30).
Temu se pridružujejo tudi evropske institucije, ki menijo, da bi se dr-
žavljanska vzgoja morala nanašati na aktivno participacijo učencev in dija-
kov v življenju šole in skupnosti (Klemenčič in Štremfel, 2011: 60). Lelux (v
Šimenc, 2009) pa poudarja, da je šolsko polje nesimetrično, niti egalitarno
niti svobodno, zato je pot utiranja praks, povezanih s participacijo in de-
janskega soodločanja o vsaj določenih vidikih življenja šole zahtevna na-
loga znotraj sodobnega nesimetrično porazdeljenega družbenega sistema.
163
