Page 168 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 168
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
se za 1,83 enote poveča udeležba učencev pri državljanskih aktivnostih na
šoli. Povezavo s SES smo testirali tudi z vsako izmed posameznih katego-
rij državljanskih aktivnostih v šoli, da preverimo kje se kaže najmočnejša
povezanost.
Tabela 31: Sodelovanje osmošolcev v Sloveniji pri posameznih državljanskih aktivnostih v
šoli v povezavi s SES
Aktivno sodelovanje v organizirani razpravi Regresijski koeficient t-vrednost
0,14 (0,01) 10,03
Volitve za predstavnika razreda ali v šolski parlament 0,07 ( 0,01) 4,68
0,07 (0,01) 5,93
Sodelovanje pri odločitvah o tem, kako se vodi šolo 0,13 ( 0,01) 9,18
0,10 (0,02) 6,53
Sodelovanje v razpravah na zboru študentov
Kandidiranje za predstavnika razreda ali za šolski parla- 0,07 (0,02) 4,43
ment
Sodelovanje v dejavnosti, zaradi katere bi šola postala bolj
okoljsko prijazna (npr. z varčno uporabo vode ali z recikli-
ranjem odpadkov)
Vir: Nacionalna baza ICCS 2016. Lastni izračuni.
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Kot vidimo v tabeli 31, je povezava med SES in participacijo učencev
pri državljanskih aktivnosti v šoli najmočnejša pri prvi kategoriji »aktivno
sodelovanje v organizirani razpravi«. Pri tej je vrednost regresijskega koe-
ficienta 0,14 s standardno napako 0,01. Ocenjena t-vrednost je 10,3, kar je v
absolutni vrednosti večje od 1,96 in kaže, da je rezultat statistično značilen
s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Kot prikazuje tabela 31, so regresijski koe-
ficienti pri vseh kategorijah statistično značilni. To kaže na povezanost SES
s sodelovanjem osmošolcev v Sloveniji pri vsaki od državljanskih aktivnos-
tih v šoli, ki so navedene v zgornji tabeli. Rezultati nakazujejo, da učenci, ki
prihajajo iz družin, ki imajo višji SES, v večji meri sodelujejo pri državljan-
skih aktivnostih v šoli.
Zaključek
Otrokove pravice bi naj bile tiste, ki bi socio-ekonomskemu statusu navkljub
zagotavljale enakopravnost posameznika in kljubovale močnim ekonom-
skim determinantam in ideološkim izhodiščem posameznih politik, ki s
pomočjo ideoloških aparatov države usmerjajo otrokov razvoj (Lansdown,
2001: 2–6). Skozi pričujoč prispevek lahko vidimo, da je »vpliv« ekonom-
168
se za 1,83 enote poveča udeležba učencev pri državljanskih aktivnostih na
šoli. Povezavo s SES smo testirali tudi z vsako izmed posameznih katego-
rij državljanskih aktivnostih v šoli, da preverimo kje se kaže najmočnejša
povezanost.
Tabela 31: Sodelovanje osmošolcev v Sloveniji pri posameznih državljanskih aktivnostih v
šoli v povezavi s SES
Aktivno sodelovanje v organizirani razpravi Regresijski koeficient t-vrednost
0,14 (0,01) 10,03
Volitve za predstavnika razreda ali v šolski parlament 0,07 ( 0,01) 4,68
0,07 (0,01) 5,93
Sodelovanje pri odločitvah o tem, kako se vodi šolo 0,13 ( 0,01) 9,18
0,10 (0,02) 6,53
Sodelovanje v razpravah na zboru študentov
Kandidiranje za predstavnika razreda ali za šolski parla- 0,07 (0,02) 4,43
ment
Sodelovanje v dejavnosti, zaradi katere bi šola postala bolj
okoljsko prijazna (npr. z varčno uporabo vode ali z recikli-
ranjem odpadkov)
Vir: Nacionalna baza ICCS 2016. Lastni izračuni.
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
Kot vidimo v tabeli 31, je povezava med SES in participacijo učencev
pri državljanskih aktivnosti v šoli najmočnejša pri prvi kategoriji »aktivno
sodelovanje v organizirani razpravi«. Pri tej je vrednost regresijskega koe-
ficienta 0,14 s standardno napako 0,01. Ocenjena t-vrednost je 10,3, kar je v
absolutni vrednosti večje od 1,96 in kaže, da je rezultat statistično značilen
s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Kot prikazuje tabela 31, so regresijski koe-
ficienti pri vseh kategorijah statistično značilni. To kaže na povezanost SES
s sodelovanjem osmošolcev v Sloveniji pri vsaki od državljanskih aktivnos-
tih v šoli, ki so navedene v zgornji tabeli. Rezultati nakazujejo, da učenci, ki
prihajajo iz družin, ki imajo višji SES, v večji meri sodelujejo pri državljan-
skih aktivnostih v šoli.
Zaključek
Otrokove pravice bi naj bile tiste, ki bi socio-ekonomskemu statusu navkljub
zagotavljale enakopravnost posameznika in kljubovale močnim ekonom-
skim determinantam in ideološkim izhodiščem posameznih politik, ki s
pomočjo ideoloških aparatov države usmerjajo otrokov razvoj (Lansdown,
2001: 2–6). Skozi pričujoč prispevek lahko vidimo, da je »vpliv« ekonom-
168
