Page 162 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 162
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
trdi, da učitelji učence z nizkim SES dojemanjo manj pozitivno in jim daje-
jo manj pozornosti, ki bi lahko vplivala na njihove boljše učne izide, rezul-
tate in vključevanje. To je še posebej izrazito pri manjšinah z nižjim SES ali
priseljencih. SES vpliva tudi na šolsko udeležbo, trajanje posameznikovega
izobraževanja, stopnjo izobraževanja in druge šolske in obšolske dosežke,
ter število t.i. letnih osipnikov (Bradley in Corwyn, 2002).
Freire (1993), kot eden začetnikov kritične pedagogike je v ospredje
svojega raziskovalnega dela postavljal prav vprašanje revščine, kritičnega
pogleda na svet in funkcijo izobraževanja, ki jo dojema kot tisto, ki lah-
ko človeka osvobodi apatičnosti in molka ali pa to stanje vzdržuje. Funkci-
jo učitelja pri tem dojema kot funkcijo soodgovornega za proces učenja in
razvoja učencev, katerega naloga je, da prepozna učenca kot kompetentno
bitje. Pri tem opozarja predvsem na odnos do zatiranih, marginalirizanih
posameznikov, ki se dojemajo kot neke vrste patologija, v resnici pa so po-
memben del družbe in družbenega sistema znotraj katerega morajo preži-
veti (Freire, 1993).
Keating in Janmaat (2015) sta na podlagi longitudinalne študije v An-
gliji naredila analizo povezanosti šolske participacije v različnih programih
kot so debatne skupine, volitve, šolski parlament in nadaljne državljanske
participacije (udeležba na volitvah, politična participacija), pri čemer trdi-
ta, da obstajajo trajni pozitivni vplivi državljanske participacije v šoli na
kasnejše državljansko in politično angažiranje posameznikov v Angliji. Kot
enega izmed napovednikov kasnejše državljanske participacije sta upora-
bila tudi socialno-ekonomski status, kar se je izkazalo kot pomemben de-
javnik. Ugotovila sta tudi, da imajo na nadaljnjo državljansko participacijo
največji vpliv šolske aktivnosti pri starosti enajst let, pri čemer pa poudarja-
ta, da to ne pomeni, da je potrebno zagotavljati državljanske vzgoje in par-
ticipatornih dejavnosti zgolj pri tej starosti.
Podobno študijo, na vzorcu belgijskih šestnajsletnikov, na podla-
gi reprezentativne panelne študije sta opravila tudi Quintelier in Hooghe
(2012), s katero sta raziskovala odnos med politično participacijo in social-
no-ekonomskim statusom staršev in sodelujočih mladostnikov. Na pod-
lagi raziskovalne tehnike modeliranja strukturnih enačb sta ugotovila, da
ima socialno-ekonomski status mladih vpliv tako na trenutno raven poli-
tične udeležbe, kot tudi dolgotrajno. Ugotavljata tudi, da vrzel med aktiv-
nih izobraževalnih in kulturnih prireditev kar lahko vodi celo v vedenjske težave in
umik, kot ugotavljata omenjena avtorja.
162
trdi, da učitelji učence z nizkim SES dojemanjo manj pozitivno in jim daje-
jo manj pozornosti, ki bi lahko vplivala na njihove boljše učne izide, rezul-
tate in vključevanje. To je še posebej izrazito pri manjšinah z nižjim SES ali
priseljencih. SES vpliva tudi na šolsko udeležbo, trajanje posameznikovega
izobraževanja, stopnjo izobraževanja in druge šolske in obšolske dosežke,
ter število t.i. letnih osipnikov (Bradley in Corwyn, 2002).
Freire (1993), kot eden začetnikov kritične pedagogike je v ospredje
svojega raziskovalnega dela postavljal prav vprašanje revščine, kritičnega
pogleda na svet in funkcijo izobraževanja, ki jo dojema kot tisto, ki lah-
ko človeka osvobodi apatičnosti in molka ali pa to stanje vzdržuje. Funkci-
jo učitelja pri tem dojema kot funkcijo soodgovornega za proces učenja in
razvoja učencev, katerega naloga je, da prepozna učenca kot kompetentno
bitje. Pri tem opozarja predvsem na odnos do zatiranih, marginalirizanih
posameznikov, ki se dojemajo kot neke vrste patologija, v resnici pa so po-
memben del družbe in družbenega sistema znotraj katerega morajo preži-
veti (Freire, 1993).
Keating in Janmaat (2015) sta na podlagi longitudinalne študije v An-
gliji naredila analizo povezanosti šolske participacije v različnih programih
kot so debatne skupine, volitve, šolski parlament in nadaljne državljanske
participacije (udeležba na volitvah, politična participacija), pri čemer trdi-
ta, da obstajajo trajni pozitivni vplivi državljanske participacije v šoli na
kasnejše državljansko in politično angažiranje posameznikov v Angliji. Kot
enega izmed napovednikov kasnejše državljanske participacije sta upora-
bila tudi socialno-ekonomski status, kar se je izkazalo kot pomemben de-
javnik. Ugotovila sta tudi, da imajo na nadaljnjo državljansko participacijo
največji vpliv šolske aktivnosti pri starosti enajst let, pri čemer pa poudarja-
ta, da to ne pomeni, da je potrebno zagotavljati državljanske vzgoje in par-
ticipatornih dejavnosti zgolj pri tej starosti.
Podobno študijo, na vzorcu belgijskih šestnajsletnikov, na podla-
gi reprezentativne panelne študije sta opravila tudi Quintelier in Hooghe
(2012), s katero sta raziskovala odnos med politično participacijo in social-
no-ekonomskim statusom staršev in sodelujočih mladostnikov. Na pod-
lagi raziskovalne tehnike modeliranja strukturnih enačb sta ugotovila, da
ima socialno-ekonomski status mladih vpliv tako na trenutno raven poli-
tične udeležbe, kot tudi dolgotrajno. Ugotavljata tudi, da vrzel med aktiv-
nih izobraževalnih in kulturnih prireditev kar lahko vodi celo v vedenjske težave in
umik, kot ugotavljata omenjena avtorja.
162
