Page 161 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 161
vloga socialno-ekonomskega statusa pr i dr žavljanskih aktivnostih osmošolcev ...
funkcija je v primeru ugotavljanja zlorabe njene moči intervencija s strani
države, kot nosilke pravnega reda (Pavlović, 1993).
Problem uresničevanja otrokovih pravic znotraj tega kompleksnega
sistema je torej v dejstvu, da lahko država le do določene mere, ki se naj-
pogosteje izraža v obliki grobih kršitev, ustvarja pogoje za njihovo uresni-
čevanje. Otrok je torej v veliki meri odvisen tudi od tega, ali je izbral prave
starše, ki so dovolj ljubeči, zainteresirani in ravno prav zaskrbljeni ter skrb-
ni. V odsotnosti tega stanja se lahko življenje otroka spremeni v moro ali pa
vsaj predstavlja ponavljajoči se vzorec staršev. Za tovrstno strukturno za-
koreninjenost namreč družba pozna zelo malo učinkovitih načinov njene-
ga reševanja (Pavlović, 1993), kar se kaže tudi v povezanosti socialno-eko-
nomskega statusa in njegove generacijske transmisije (Braun in Stuhler,
2015) ter socialno-ekonomskega statusa in državljanjske participacije v šoli.
Socialno-ekonomski status otroka in participacija
Socialno-ekonomski status je danes rezultat nove razvojne faze modernih
družb, ki vpliva na vse fluidne družbene strukture – družino, sistem dela,
politično ureditev in druge. Ekonomske, socialne in družbene spremembe
ter razporeditve pa so del tveganja, ki prizadane poleg odraslih tudi otro-
ke skozi različne pore otrokovega življenja (Boljka, Narat in Orehek, 2017).
SES tako predstavlja eno pomembnejših tem raziskovanja otrokove-
ga razvoja v različnih znanstvenih disciplinah (psihologija, sociologija, pe-
dagogika idr.). To izhaja iz dejstva, da lahko družine z višjim socialno-eko-
nomskim statusom svojim otrokom omogočajo več storitev, dejavnosti in
različnih oblik participacije kot starši z nižjim socialno-ekonomskim sta-
tusom, kar za posledico prinaša neenakost tako na ravi dostopa do istih vi-
rov in izkušenj, kot tudi druge oblike razvojnih razlik med otroci. Pri tem
imamo v mislih tako zdravje otrok, kognitivne in akademske dosežke kot
tudi socialno emotivni razvoj otroka (Bradley in Corwyn, 2002).
Poleg staršev, ki nosijo veliko vlogo skozi funkcijo pričakovanj, učnih
stilov in učnih izidov1, pa pomembno vlogo igra tudi odnos učitelja (Brad-
ley in Corwyn, 2002). McLoyd (1998 v Bradley in Corwyn, 2002) na primer
1 Bradley in Corwyn (1999 v Bradley in Corwyn, 2002) ugotavljata, da se učinki raz-
ličnega socialno-ekonomskega statusa otrok nanašajo na otroke od otroštva do mla-
dosti in veljajo za različna etnična okolja. Socialno-ekonomski status torej vpliva na
akademsko uspešnost otrok ter njihove kognitivne in jezikovne kompetence. Starši
z nižjim socialno-ekonomskim statusom tudi pogosto redkeje kupujejo gradivo za
branje, otroci staršev z nižjim socialno-ekonomskim statusom pa pogosteje doživ-
ljajo šolske neuspehe že v nižjih razredih osnovne šole, se redkeje udeležujejo različ-
161
funkcija je v primeru ugotavljanja zlorabe njene moči intervencija s strani
države, kot nosilke pravnega reda (Pavlović, 1993).
Problem uresničevanja otrokovih pravic znotraj tega kompleksnega
sistema je torej v dejstvu, da lahko država le do določene mere, ki se naj-
pogosteje izraža v obliki grobih kršitev, ustvarja pogoje za njihovo uresni-
čevanje. Otrok je torej v veliki meri odvisen tudi od tega, ali je izbral prave
starše, ki so dovolj ljubeči, zainteresirani in ravno prav zaskrbljeni ter skrb-
ni. V odsotnosti tega stanja se lahko življenje otroka spremeni v moro ali pa
vsaj predstavlja ponavljajoči se vzorec staršev. Za tovrstno strukturno za-
koreninjenost namreč družba pozna zelo malo učinkovitih načinov njene-
ga reševanja (Pavlović, 1993), kar se kaže tudi v povezanosti socialno-eko-
nomskega statusa in njegove generacijske transmisije (Braun in Stuhler,
2015) ter socialno-ekonomskega statusa in državljanjske participacije v šoli.
Socialno-ekonomski status otroka in participacija
Socialno-ekonomski status je danes rezultat nove razvojne faze modernih
družb, ki vpliva na vse fluidne družbene strukture – družino, sistem dela,
politično ureditev in druge. Ekonomske, socialne in družbene spremembe
ter razporeditve pa so del tveganja, ki prizadane poleg odraslih tudi otro-
ke skozi različne pore otrokovega življenja (Boljka, Narat in Orehek, 2017).
SES tako predstavlja eno pomembnejših tem raziskovanja otrokove-
ga razvoja v različnih znanstvenih disciplinah (psihologija, sociologija, pe-
dagogika idr.). To izhaja iz dejstva, da lahko družine z višjim socialno-eko-
nomskim statusom svojim otrokom omogočajo več storitev, dejavnosti in
različnih oblik participacije kot starši z nižjim socialno-ekonomskim sta-
tusom, kar za posledico prinaša neenakost tako na ravi dostopa do istih vi-
rov in izkušenj, kot tudi druge oblike razvojnih razlik med otroci. Pri tem
imamo v mislih tako zdravje otrok, kognitivne in akademske dosežke kot
tudi socialno emotivni razvoj otroka (Bradley in Corwyn, 2002).
Poleg staršev, ki nosijo veliko vlogo skozi funkcijo pričakovanj, učnih
stilov in učnih izidov1, pa pomembno vlogo igra tudi odnos učitelja (Brad-
ley in Corwyn, 2002). McLoyd (1998 v Bradley in Corwyn, 2002) na primer
1 Bradley in Corwyn (1999 v Bradley in Corwyn, 2002) ugotavljata, da se učinki raz-
ličnega socialno-ekonomskega statusa otrok nanašajo na otroke od otroštva do mla-
dosti in veljajo za različna etnična okolja. Socialno-ekonomski status torej vpliva na
akademsko uspešnost otrok ter njihove kognitivne in jezikovne kompetence. Starši
z nižjim socialno-ekonomskim statusom tudi pogosto redkeje kupujejo gradivo za
branje, otroci staršev z nižjim socialno-ekonomskim statusom pa pogosteje doživ-
ljajo šolske neuspehe že v nižjih razredih osnovne šole, se redkeje udeležujejo različ-
161
