Page 158 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 158
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
vključujejo v naravoslovne vede, kar je močno povezano tudi s
predhodnim učnim uspehom (Huat See, 2009: 1) in druge.
Raziskave so pokazale, da obstajajo povezave med različnimi oblika-
mi državljanskega delovanja mladih, kot so volitve, participacija v mestnih
skupnostih, prostovoljstvo in članstvo v različnih združenjih in posame-
znikovim socialno-ekonomskim statusom (Foster-Bey, 2008: 15). Pri tem
obstaja tudi pozitivna dolgoročna povezava med participacijo v šolskih po-
litičnih aktivnostih in državljanskim delovanjem v prihodnosti (Keating
in Janmaat, 2015).
Naša raziskava preverja ali obstaja povezava med socialno-ekonom-
skim statusom in participacijo otrok v državljanskih aktivnostih v šoli v
Sloveniji. Zanimalo nas je ali učenci 8. razreda osnovnošolskega izobra-
ževanja, ki prihajajo iz družin, ki imajo višji SES, v večji meri sodelujejo
v državljanskih aktivnosti v šoli ali ne. Pri tem smo naredili sekundarno
analizo vprašalnika Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobra-
ževanja (ICCS).
Teoretično ozadje
Koncept participacije in šola
Koncept participacije, še posebej otrok, je svoj obrat doživel proti koncu de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se na podlagi globalnih sprememb,
zgodile tudi velike spremembe v dojemanju otroka in družine nasploh. Ot-
rok je postal nosilec pravic, ki so bile spisane izključno zanj in bi naj pred-
stavljale vodilo uspešnosti njegovega razvoja in razvoja družbe v kateri
odrašča. Participacija je v povezavi z drugimi koncepti, kot je koncept inte-
gracije, soodvisnosti, soodgovornosti, sodelovanja in soorganiziranosti bi-
tij, postala kriterij demokratičnost družbe (Marovič, Bajželj in Krajnčan,
2014). Pri tem gre predvsem za obrat v dojemanju otroka, ki je rezultat nove
zahodne družbene konstrukcije. Ta otroka ne dojema več kot objekt, tem-
več kot subjekt pravic, ki ima pravico do vključevanja in odločanja, ki ima
pravico do tega, da je viden in slišan, njegovo mnenje pa upoštevano.
Participacija otrok postane tudi eden izmed konceptov reformske pe-
dagogike, ki smo ji bili priča tudi v Sloveniji ob spreminjanju vzgojno iz-
obraževalnega sistema po osamosvojitvi. Otroci postanejo kompetentni,
sposobni dialoga in soodločanja, odrasli pa jim morajo prisluhniti in jih
upoštevati. Soudeležba otrok pri (odločevalskih) demokratičnih procesih
tako postane tendenca šolskega polja (Marovič, Bajželj in Krajnčan, 2014).
158
vključujejo v naravoslovne vede, kar je močno povezano tudi s
predhodnim učnim uspehom (Huat See, 2009: 1) in druge.
Raziskave so pokazale, da obstajajo povezave med različnimi oblika-
mi državljanskega delovanja mladih, kot so volitve, participacija v mestnih
skupnostih, prostovoljstvo in članstvo v različnih združenjih in posame-
znikovim socialno-ekonomskim statusom (Foster-Bey, 2008: 15). Pri tem
obstaja tudi pozitivna dolgoročna povezava med participacijo v šolskih po-
litičnih aktivnostih in državljanskim delovanjem v prihodnosti (Keating
in Janmaat, 2015).
Naša raziskava preverja ali obstaja povezava med socialno-ekonom-
skim statusom in participacijo otrok v državljanskih aktivnostih v šoli v
Sloveniji. Zanimalo nas je ali učenci 8. razreda osnovnošolskega izobra-
ževanja, ki prihajajo iz družin, ki imajo višji SES, v večji meri sodelujejo
v državljanskih aktivnosti v šoli ali ne. Pri tem smo naredili sekundarno
analizo vprašalnika Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobra-
ževanja (ICCS).
Teoretično ozadje
Koncept participacije in šola
Koncept participacije, še posebej otrok, je svoj obrat doživel proti koncu de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se na podlagi globalnih sprememb,
zgodile tudi velike spremembe v dojemanju otroka in družine nasploh. Ot-
rok je postal nosilec pravic, ki so bile spisane izključno zanj in bi naj pred-
stavljale vodilo uspešnosti njegovega razvoja in razvoja družbe v kateri
odrašča. Participacija je v povezavi z drugimi koncepti, kot je koncept inte-
gracije, soodvisnosti, soodgovornosti, sodelovanja in soorganiziranosti bi-
tij, postala kriterij demokratičnost družbe (Marovič, Bajželj in Krajnčan,
2014). Pri tem gre predvsem za obrat v dojemanju otroka, ki je rezultat nove
zahodne družbene konstrukcije. Ta otroka ne dojema več kot objekt, tem-
več kot subjekt pravic, ki ima pravico do vključevanja in odločanja, ki ima
pravico do tega, da je viden in slišan, njegovo mnenje pa upoštevano.
Participacija otrok postane tudi eden izmed konceptov reformske pe-
dagogike, ki smo ji bili priča tudi v Sloveniji ob spreminjanju vzgojno iz-
obraževalnega sistema po osamosvojitvi. Otroci postanejo kompetentni,
sposobni dialoga in soodločanja, odrasli pa jim morajo prisluhniti in jih
upoštevati. Soudeležba otrok pri (odločevalskih) demokratičnih procesih
tako postane tendenca šolskega polja (Marovič, Bajželj in Krajnčan, 2014).
158
