Page 157 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 157
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.157-171
Vloga socialno-ekonomskega statusa
pri državljanskih aktivnostih osmošolcev
v Sloveniji (Sekundarna analiza ICCS 2016)
Špela Javornik, Pascale Emily Pečnik
Uvod
Obstajajo številne raziskave, ki socialno-ekonomski status (SES) otroka
povezujejo z različnimi formami udejstvovanja otroka v njegovi otroški in
adolescentni dobi. S socialno-ekonomskim statusom na področju edukaci-
je tako povezujemo dejavnike kot so izobraževalno udejstvovanje, nadalnja
poklicna usmeritev ter priviligiranost in subjektivno dojemanje posame-
znika s strani okolice na podlagi SES. SES torej vpliva tako na splošno delo-
vanje posameznika in njegov nadaljni razvoj, kot psihično in mentalno do-
jemanje sveta (American Psychological association, b.d.).
Analize, ki se na teoretični in empirični ravni lotevajo raziskovanja
povezav med SES in participacijo otrok obravnavajo različne teme in daje-
jo rezultate kot so:
– da nizek SES zaradi izkušenj in okoljskih vplivov dokazano vpli-
va na nižji izobraževalni izid učencev (Shonkoff in Garner, 2012),
– da otroci z nižjim SES po raziskavah dosegajo za vsaj 10 % nižji
uspeh na nacionalnih testih znanja matematike in bralne pisme-
nosti (Hochschild, 2003),
– da SES močno vpliva tudi na participacijo in vključenost v nara-
voslovje. Učenci, dijaki in študentje z višjim SES se namreč bolj
157
Vloga socialno-ekonomskega statusa
pri državljanskih aktivnostih osmošolcev
v Sloveniji (Sekundarna analiza ICCS 2016)
Špela Javornik, Pascale Emily Pečnik
Uvod
Obstajajo številne raziskave, ki socialno-ekonomski status (SES) otroka
povezujejo z različnimi formami udejstvovanja otroka v njegovi otroški in
adolescentni dobi. S socialno-ekonomskim statusom na področju edukaci-
je tako povezujemo dejavnike kot so izobraževalno udejstvovanje, nadalnja
poklicna usmeritev ter priviligiranost in subjektivno dojemanje posame-
znika s strani okolice na podlagi SES. SES torej vpliva tako na splošno delo-
vanje posameznika in njegov nadaljni razvoj, kot psihično in mentalno do-
jemanje sveta (American Psychological association, b.d.).
Analize, ki se na teoretični in empirični ravni lotevajo raziskovanja
povezav med SES in participacijo otrok obravnavajo različne teme in daje-
jo rezultate kot so:
– da nizek SES zaradi izkušenj in okoljskih vplivov dokazano vpli-
va na nižji izobraževalni izid učencev (Shonkoff in Garner, 2012),
– da otroci z nižjim SES po raziskavah dosegajo za vsaj 10 % nižji
uspeh na nacionalnih testih znanja matematike in bralne pisme-
nosti (Hochschild, 2003),
– da SES močno vpliva tudi na participacijo in vključenost v nara-
voslovje. Učenci, dijaki in študentje z višjim SES se namreč bolj
157
