Page 124 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 124
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Iz Tabele 18 je razvidno, da demografske spremenljivke vključene v
prvem koraku, pojasnijo 11 % variance besedilnega nasilja. Pri čemer je spre-
menljivka čas aktivne uporabe socialnih omrežij značilen pozitiven napove-
dnik. Komponente jeze vnesene v drugem koraku dodatno pojasnijo 8 %
variance, pri čemer je eksternalizacija jeze značilen pozitiven napovednik.
V tretjem koraku vnesene spremenljivke doživljanja vrstniških odnosov
dodatno pojasnijo 2 % variance. Spremenljivka samozaznana priljubljenost
je značilen pozitiven napovednik. V četrtem koraku vneseni spremenljivki
viktimizacije dodatno pojasnita 17 % variance, pri čemer sta vizualna vik-
timizacija in besedilna viktimizacija statistično značilna pozitivna napo-
vednika. V petem koraku vnesena spremenljivka vizualno nasilje dodatno
pojasni 12 % variance in je značilen pozitiven napovednik, medtem ko sa-
mozaznana priljubljenost in vizualna viktimizacija nista več značilna. Sku-
paj napovedniki pojasnijo 49 % variance besedilnega nasilja, pri čemer k
največji spremembi variance prispeva četrti model. Najmočnejši napoved-
nik je vizualno nasilje. Valence napovednikov kažejo, da so učenci z višjim
časom aktivne uporabe socialnih omrežij, višjo eksternalizacijo jeze, viš-
jo besedilno viktimizacijo in višjim vizualnim nasiljem tisti, ki v višji meri
poročajo o izvajanju besedilnega nasilja. Prav tako spremenljivka spol, ki se
ni izkazala kot statistično značilen napovednik, dosega pa mejno vrednost
pri α < 0,10, nakazuje, da so fantje v primerjavi z dekleti tisti, ki poročajo o
višjih ravneh izvajanja besedilnega nasilja.
Vizualno in besedilno nasilje: srednješolski vzorec
Iz Tabele 19 je razvidno, da z vizualnim nasiljem korelirajo spol, čas
aktivne uporabe socialnih omrežij, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze,
nadzor jeze, samozaznana priljubljenost, besedilno nasilje, vizualna vikti-
mizacija in besedilna viktimizacija. Z besedilnim nasiljem korelirajo spol,
šolski uspeh, čas aktivne uporabe socialnih omrežij, internalizacija jeze,
eksternalizacija jeze, nadzor jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samo-
zaznana priljubljenost, vizualno nasilje, besedilna viktimizacija in vizualna
viktimizacija. Spremenljivke se povezujejo v pričakovani smeri in so veči-
noma nizke (r < 0,30), razen višjih korelacij med spremenljivkami SMVN
(npr. vizualno nasilje in besedilno nasilje).
124
Iz Tabele 18 je razvidno, da demografske spremenljivke vključene v
prvem koraku, pojasnijo 11 % variance besedilnega nasilja. Pri čemer je spre-
menljivka čas aktivne uporabe socialnih omrežij značilen pozitiven napove-
dnik. Komponente jeze vnesene v drugem koraku dodatno pojasnijo 8 %
variance, pri čemer je eksternalizacija jeze značilen pozitiven napovednik.
V tretjem koraku vnesene spremenljivke doživljanja vrstniških odnosov
dodatno pojasnijo 2 % variance. Spremenljivka samozaznana priljubljenost
je značilen pozitiven napovednik. V četrtem koraku vneseni spremenljivki
viktimizacije dodatno pojasnita 17 % variance, pri čemer sta vizualna vik-
timizacija in besedilna viktimizacija statistično značilna pozitivna napo-
vednika. V petem koraku vnesena spremenljivka vizualno nasilje dodatno
pojasni 12 % variance in je značilen pozitiven napovednik, medtem ko sa-
mozaznana priljubljenost in vizualna viktimizacija nista več značilna. Sku-
paj napovedniki pojasnijo 49 % variance besedilnega nasilja, pri čemer k
največji spremembi variance prispeva četrti model. Najmočnejši napoved-
nik je vizualno nasilje. Valence napovednikov kažejo, da so učenci z višjim
časom aktivne uporabe socialnih omrežij, višjo eksternalizacijo jeze, viš-
jo besedilno viktimizacijo in višjim vizualnim nasiljem tisti, ki v višji meri
poročajo o izvajanju besedilnega nasilja. Prav tako spremenljivka spol, ki se
ni izkazala kot statistično značilen napovednik, dosega pa mejno vrednost
pri α < 0,10, nakazuje, da so fantje v primerjavi z dekleti tisti, ki poročajo o
višjih ravneh izvajanja besedilnega nasilja.
Vizualno in besedilno nasilje: srednješolski vzorec
Iz Tabele 19 je razvidno, da z vizualnim nasiljem korelirajo spol, čas
aktivne uporabe socialnih omrežij, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze,
nadzor jeze, samozaznana priljubljenost, besedilno nasilje, vizualna vikti-
mizacija in besedilna viktimizacija. Z besedilnim nasiljem korelirajo spol,
šolski uspeh, čas aktivne uporabe socialnih omrežij, internalizacija jeze,
eksternalizacija jeze, nadzor jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samo-
zaznana priljubljenost, vizualno nasilje, besedilna viktimizacija in vizualna
viktimizacija. Spremenljivke se povezujejo v pričakovani smeri in so veči-
noma nizke (r < 0,30), razen višjih korelacij med spremenljivkami SMVN
(npr. vizualno nasilje in besedilno nasilje).
124
