Page 122 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 122
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Vizualno nasilje OŠ
Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 Model 5
Bβ Bβ Bβ
B β Bβ
0,09** Korak 5:
22,18**
Besedilno 0,69 0,45**
nasilje
Δ R2 0,14** 0,16** 0,33** 0,13**
R2 12,59** 11,59** 85,74** 0,46**
F za Δ R2 158,52**
Opombe. Spola: 0 = moški, 1 = ženski; *p < 0,05; **p < 0,01: 1p < 0,10; 1 – supresorski učinek
v modelu, čas uporabe – čas aktivne uporabe socialnih omrežij; INT jeze – internalizacija
jeze; EKS jeze – eksternalizacija jeze; opora – zaznana opora s strani vrstnikov;
priljubljenost – samozaznana priljubljenost.
Iz Tabele 17 je razvidno, da demografske spremenljivke, ki so vključe-
ne v prvem koraku, pojasnijo 9 % variance vizualnega nasilja. Čas aktivne
uporabe socialnih omrežij je značilen pozitiven napovednik. Vključitev
komponent jeze v drugem koraku dodatno pojasni 5 % variance, pri čemer
je eksternalizacija jeze značilen pozitiven napovednik, nadzor jeze pa zna-
čilen negativen napovednik. V tretjem koraku vključene spremenljivke do-
življanja vrstniških odnosov pojasnijo dodatnih 3 % variance, pri čemer je
samozaznana priljubljenost značilen pozitiven napovednik. V četrtem ko-
raku vneseni spremenljivki viktimizacije dodatno pojasnita 17 % variance
vizualnega nasilja, pri čemer je vizualna viktimizacija značilen pozitiven
napovednik, besedilna viktimizacija pa ni značilen napovednik. V petem
koraku besedilno nasilje kot značilen pozitiven napovednik dodatno po-
jasni 13 % variance. Eksternalizacija jeze v petem koraku izgubi statistično
značilnost. Besedilna viktimizacija postane značilen negativen napoved-
nik, kar glede na pozitivno korelacijo med vizualnim nasiljem in besedilno
viktimizacijo pomeni, da je v modelu nastal supresorski učinek (angl. sup-
ressor effect) (Smith et al., 1992). Skupaj napovedniki pojasnijo 46 % vari-
ance odvisne spremenljivke vizualno nasilje, pri čemer največja sprememba
v deležu pojasnjene variance nastane v četrtem koraku. Najmočnejši napo-
vednik pa je besedilno nasilje v petem koraku. Valence napovednikov kaže-
jo, da so učenci z višjim časom aktivne uporabe socialnih omrežij, manjšim
nadzorom jeze, višjo samozaznano priljubljenostjo, višjo vizualno viktimi-
zacijo in višjim besedilnim nasiljem tisti, ki v višji meri poročajo o izvaja-
nju vizualnega nasilja.
122
Vizualno nasilje OŠ
Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 Model 5
Bβ Bβ Bβ
B β Bβ
0,09** Korak 5:
22,18**
Besedilno 0,69 0,45**
nasilje
Δ R2 0,14** 0,16** 0,33** 0,13**
R2 12,59** 11,59** 85,74** 0,46**
F za Δ R2 158,52**
Opombe. Spola: 0 = moški, 1 = ženski; *p < 0,05; **p < 0,01: 1p < 0,10; 1 – supresorski učinek
v modelu, čas uporabe – čas aktivne uporabe socialnih omrežij; INT jeze – internalizacija
jeze; EKS jeze – eksternalizacija jeze; opora – zaznana opora s strani vrstnikov;
priljubljenost – samozaznana priljubljenost.
Iz Tabele 17 je razvidno, da demografske spremenljivke, ki so vključe-
ne v prvem koraku, pojasnijo 9 % variance vizualnega nasilja. Čas aktivne
uporabe socialnih omrežij je značilen pozitiven napovednik. Vključitev
komponent jeze v drugem koraku dodatno pojasni 5 % variance, pri čemer
je eksternalizacija jeze značilen pozitiven napovednik, nadzor jeze pa zna-
čilen negativen napovednik. V tretjem koraku vključene spremenljivke do-
življanja vrstniških odnosov pojasnijo dodatnih 3 % variance, pri čemer je
samozaznana priljubljenost značilen pozitiven napovednik. V četrtem ko-
raku vneseni spremenljivki viktimizacije dodatno pojasnita 17 % variance
vizualnega nasilja, pri čemer je vizualna viktimizacija značilen pozitiven
napovednik, besedilna viktimizacija pa ni značilen napovednik. V petem
koraku besedilno nasilje kot značilen pozitiven napovednik dodatno po-
jasni 13 % variance. Eksternalizacija jeze v petem koraku izgubi statistično
značilnost. Besedilna viktimizacija postane značilen negativen napoved-
nik, kar glede na pozitivno korelacijo med vizualnim nasiljem in besedilno
viktimizacijo pomeni, da je v modelu nastal supresorski učinek (angl. sup-
ressor effect) (Smith et al., 1992). Skupaj napovedniki pojasnijo 46 % vari-
ance odvisne spremenljivke vizualno nasilje, pri čemer največja sprememba
v deležu pojasnjene variance nastane v četrtem koraku. Najmočnejši napo-
vednik pa je besedilno nasilje v petem koraku. Valence napovednikov kaže-
jo, da so učenci z višjim časom aktivne uporabe socialnih omrežij, manjšim
nadzorom jeze, višjo samozaznano priljubljenostjo, višjo vizualno viktimi-
zacijo in višjim besedilnim nasiljem tisti, ki v višji meri poročajo o izvaja-
nju vizualnega nasilja.
122
