Page 119 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 119
vizualno in besedilno spletno nasilje v osnovni in srednji šoli ...
sošolci?« na 5-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = mnogo manj kot večina«
- »5 = mnogo več kot večina«). Uporaba ene postavke za merjenje samo-
zaznane priljubljenosti je sprejemljiva (Cillessen in Marks, 2011).
Šolski uspeh. Učenci so poročali o zaključnih ocenah v preteklem šol-
skem letu pri slovenščini, matematiki in prvem tujem jeziku. Navajali so
ocene od 1 (nezadostno) do 5 (odlično). Na podlagi tega je izračunano pov-
prečje.
Čas aktivne uporabe socialnih omrežji. Učenci so ocenili, koliko časa
na dan aktivno uporabljajo socialna omrežja. Aktivna uporaba je bila de-
finirana kot čas, ko imajo aplikacijo odprto in jo uporabljajo. Čas aktivne
uporabe socialnih omrežij je izražen v minutah.
Postopek
Izvedbo raziskave je potrdila Komisija za etičnost raziskovanja FF UM.
Šole so bile povabljene priložnostno preko e-pošte. Izvedba raziskave je po-
tekala na podlagi strinjanja šole, soglasja staršev oz. soglasja dijakov (za
starejše od 18 let). Zbiranje podatkov je potekalo maja in junija 2019 po me-
todi papir-svinčnik v razredih. Uporabljena je bila baterija vprašalnikov, ki
je poleg izbranih mer v tem prispevku vključevala še nekatere druge kon-
cepte (npr. osamljenost, motivi za izvajanje nasilja). Pred reševanjem sta
bili učencem podani ustni definiciji spletnega in tradicionalnega medvr-
stniškega nasilja. Anonimno reševanje je trajalo med 30 in 45 minut.
Analize
Podatke sva statistično obdelala v IBM SPSS 27. Izračunala sva opisne sta-
tistike, korelacije med spremenljivkami in hierarhične regresijske analize z
metodo vključitve (angl. enter). Kot odvisni spremenljivki sta bili vključe-
ni vizualno nasilje in besedilno nasilje. Regresije so bile izvedene ločeno za
OŠ in SŠ vzorec. Preliminarne analize so pokazale izpolnitev predpostavk
za izvedbo hierarhične regresijske analize. Indikatorji VIF (angl. variance
inflation factor) kažejo, da v podatkih ni težav z multikolinearnostjo (VIF
med 1 in 4). Pri preverjanju obstoja vplivnih točk, ki lahko popačijo re-
gresijski model, odstopanj ni mogoče zaznati (vrednosti Cookove razdalje
med 0,00 in 0,24). Za izbrane modele prav tako bistveno ne kršiva predpo-
stavk homoskedastičnosti, linearnosti in približne normalne porazdelitve
rezidualov. Spremenljivke so v regresijske analize vključene v petih kora-
kih. V prvem koraku so vključene demografske spremenljivke (spol, šolski
uspeh, čas aktivne uporabe socialnih omrežij), v drugem koraku komponen-
te izražanja jeze (eksternalizacija jeze, internalizacija jeze, nadzor jeze), v
119
sošolci?« na 5-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = mnogo manj kot večina«
- »5 = mnogo več kot večina«). Uporaba ene postavke za merjenje samo-
zaznane priljubljenosti je sprejemljiva (Cillessen in Marks, 2011).
Šolski uspeh. Učenci so poročali o zaključnih ocenah v preteklem šol-
skem letu pri slovenščini, matematiki in prvem tujem jeziku. Navajali so
ocene od 1 (nezadostno) do 5 (odlično). Na podlagi tega je izračunano pov-
prečje.
Čas aktivne uporabe socialnih omrežji. Učenci so ocenili, koliko časa
na dan aktivno uporabljajo socialna omrežja. Aktivna uporaba je bila de-
finirana kot čas, ko imajo aplikacijo odprto in jo uporabljajo. Čas aktivne
uporabe socialnih omrežij je izražen v minutah.
Postopek
Izvedbo raziskave je potrdila Komisija za etičnost raziskovanja FF UM.
Šole so bile povabljene priložnostno preko e-pošte. Izvedba raziskave je po-
tekala na podlagi strinjanja šole, soglasja staršev oz. soglasja dijakov (za
starejše od 18 let). Zbiranje podatkov je potekalo maja in junija 2019 po me-
todi papir-svinčnik v razredih. Uporabljena je bila baterija vprašalnikov, ki
je poleg izbranih mer v tem prispevku vključevala še nekatere druge kon-
cepte (npr. osamljenost, motivi za izvajanje nasilja). Pred reševanjem sta
bili učencem podani ustni definiciji spletnega in tradicionalnega medvr-
stniškega nasilja. Anonimno reševanje je trajalo med 30 in 45 minut.
Analize
Podatke sva statistično obdelala v IBM SPSS 27. Izračunala sva opisne sta-
tistike, korelacije med spremenljivkami in hierarhične regresijske analize z
metodo vključitve (angl. enter). Kot odvisni spremenljivki sta bili vključe-
ni vizualno nasilje in besedilno nasilje. Regresije so bile izvedene ločeno za
OŠ in SŠ vzorec. Preliminarne analize so pokazale izpolnitev predpostavk
za izvedbo hierarhične regresijske analize. Indikatorji VIF (angl. variance
inflation factor) kažejo, da v podatkih ni težav z multikolinearnostjo (VIF
med 1 in 4). Pri preverjanju obstoja vplivnih točk, ki lahko popačijo re-
gresijski model, odstopanj ni mogoče zaznati (vrednosti Cookove razdalje
med 0,00 in 0,24). Za izbrane modele prav tako bistveno ne kršiva predpo-
stavk homoskedastičnosti, linearnosti in približne normalne porazdelitve
rezidualov. Spremenljivke so v regresijske analize vključene v petih kora-
kih. V prvem koraku so vključene demografske spremenljivke (spol, šolski
uspeh, čas aktivne uporabe socialnih omrežij), v drugem koraku komponen-
te izražanja jeze (eksternalizacija jeze, internalizacija jeze, nadzor jeze), v
119
