Page 118 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 118
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Pripomočki
Spletno nasilje in viktimizacija. Revidiran vprašalnik medvrstniških od-
nosov: spletno nasilno vedenje/spletna viktimizacija (Revised Adolescent
Peer Relations Instrument–Bully/Target; Griezel et al., 2012) je bil upora-
bljen kot mera izvajanja in doživljanja SMVN. Sestavljen je iz 26 postavk
na 6-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = nikoli«, »2 = redko«, »3 = enkrat ali
dvakrat na mesec«, »4 = enkrat na teden«, »5 = nekajkrat na teden«, »6 =
vsak dan«), ki se nanašajo na SMVN v preteklem šolskem letu. Psihome-
trične značilnosti so bile preverjene na tujem vzorcu (Griezel et al., 2012).
V prispevku so uporabljene dimenzije: vizualno nasilje, ki vključuje 5 po-
stavk (»Posredoval/a videoposnetek učenca/ke, z namenom, da ga/jo osra-
motim«; Cronbach α koeficienta 0,83 in 0,78 za OŠ in SŠ vzorec), besedil-
no nasilje, ki vključuje 8 postavk (»Učencu/ki poslal/a besedilno sporočilo,
za katero sem vedel/a, da ga/jo bo prizadelo«; Cronbach α koeficienta 0,78
in 0,72 za OŠ in SŠ), vizualna viktimizacija (»Je nekdo brez mojega dovolje-
nja uporabil moj račun za pošiljanje video sporočila drugim. S tem me je
želel spraviti v težave«; Cronbach α koeficienta 0,68 in 0,73 za OŠ in SŠ) in
besedilna viktimizacija (»Mi je učenec/ka poslal sporočilo preko socialnega
omrežja in mi v njem grozil/a, da mi bo škodil/a«; Cronbach α koeficienta
0,82 in 0,83 za OŠ in SŠ).
Izražanje jeze. Indeks izražanja jeze (Anger Expression Index-Ado-
lescent; Parada, 2006) je bil uporabljen kot mera izražanja jeze. Sestavljen
je iz 12 postavk na 6-stopenjski lestvici (»1 = nikoli« - »6 = vedno«), ki me-
rijo tri dimenzije: internalizacijo jeze (»Je v meni veliko besa, čeprav se to
ne vidi navzven«), eksternalizacijo jeze (»Se prepiram z drugimi«) in nad-
zor jeze (»Nadzorujem svoja jezna občutja«). Mera je zanesljiva na sloven-
skem vzorcu (Košir et al., 2020). Vrednosti Cronbachovega α koeficienta so
za internalizacijo jeze, eksternalizacijo jeze in nadzor jeze znašale 0,74, 0,66
in 0,84 na OŠ ter 0,73, 0,67 in 0,86 na SŠ vzorcu.
Zaznana opora s strani vrstnikov. Lestvica zaznane opore (Classroom
Life Instrument, Johnson et al., 1983) je bila uporabljena kot mera zaznane
opore. V prispevek je vključena zgolj dimenzija socialna opora s strani vr-
stnikov, sestavljena iz 5 postavk (»Moji sošolci me zares marajo«) na 5-sto-
penjski lestvici (»1 = nikoli ne drži« - »5 = vedno drži«). Slovenska priredba
ima zadovoljive psihometrične lastnosti (Košir in Pečjak, 2007). Vrednost
Cronbachovega α koeficienta je v naši študiji znašala 0,87 na OŠ in 0,86 na
SŠ vzorcu.
Samozaznana priljubljenost. Merjena z eno postavko: »Oceni, kako si v
primerjavi z drugimi v razredu/letniku po tvojem mnenju priljubljen med
118
Pripomočki
Spletno nasilje in viktimizacija. Revidiran vprašalnik medvrstniških od-
nosov: spletno nasilno vedenje/spletna viktimizacija (Revised Adolescent
Peer Relations Instrument–Bully/Target; Griezel et al., 2012) je bil upora-
bljen kot mera izvajanja in doživljanja SMVN. Sestavljen je iz 26 postavk
na 6-stopenjski Likertovi lestvici (»1 = nikoli«, »2 = redko«, »3 = enkrat ali
dvakrat na mesec«, »4 = enkrat na teden«, »5 = nekajkrat na teden«, »6 =
vsak dan«), ki se nanašajo na SMVN v preteklem šolskem letu. Psihome-
trične značilnosti so bile preverjene na tujem vzorcu (Griezel et al., 2012).
V prispevku so uporabljene dimenzije: vizualno nasilje, ki vključuje 5 po-
stavk (»Posredoval/a videoposnetek učenca/ke, z namenom, da ga/jo osra-
motim«; Cronbach α koeficienta 0,83 in 0,78 za OŠ in SŠ vzorec), besedil-
no nasilje, ki vključuje 8 postavk (»Učencu/ki poslal/a besedilno sporočilo,
za katero sem vedel/a, da ga/jo bo prizadelo«; Cronbach α koeficienta 0,78
in 0,72 za OŠ in SŠ), vizualna viktimizacija (»Je nekdo brez mojega dovolje-
nja uporabil moj račun za pošiljanje video sporočila drugim. S tem me je
želel spraviti v težave«; Cronbach α koeficienta 0,68 in 0,73 za OŠ in SŠ) in
besedilna viktimizacija (»Mi je učenec/ka poslal sporočilo preko socialnega
omrežja in mi v njem grozil/a, da mi bo škodil/a«; Cronbach α koeficienta
0,82 in 0,83 za OŠ in SŠ).
Izražanje jeze. Indeks izražanja jeze (Anger Expression Index-Ado-
lescent; Parada, 2006) je bil uporabljen kot mera izražanja jeze. Sestavljen
je iz 12 postavk na 6-stopenjski lestvici (»1 = nikoli« - »6 = vedno«), ki me-
rijo tri dimenzije: internalizacijo jeze (»Je v meni veliko besa, čeprav se to
ne vidi navzven«), eksternalizacijo jeze (»Se prepiram z drugimi«) in nad-
zor jeze (»Nadzorujem svoja jezna občutja«). Mera je zanesljiva na sloven-
skem vzorcu (Košir et al., 2020). Vrednosti Cronbachovega α koeficienta so
za internalizacijo jeze, eksternalizacijo jeze in nadzor jeze znašale 0,74, 0,66
in 0,84 na OŠ ter 0,73, 0,67 in 0,86 na SŠ vzorcu.
Zaznana opora s strani vrstnikov. Lestvica zaznane opore (Classroom
Life Instrument, Johnson et al., 1983) je bila uporabljena kot mera zaznane
opore. V prispevek je vključena zgolj dimenzija socialna opora s strani vr-
stnikov, sestavljena iz 5 postavk (»Moji sošolci me zares marajo«) na 5-sto-
penjski lestvici (»1 = nikoli ne drži« - »5 = vedno drži«). Slovenska priredba
ima zadovoljive psihometrične lastnosti (Košir in Pečjak, 2007). Vrednost
Cronbachovega α koeficienta je v naši študiji znašala 0,87 na OŠ in 0,86 na
SŠ vzorcu.
Samozaznana priljubljenost. Merjena z eno postavko: »Oceni, kako si v
primerjavi z drugimi v razredu/letniku po tvojem mnenju priljubljen med
118
