Page 116 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 116
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Kowalski et al., 2019), kar pomeni, da večja uporaba spleta in socialnih
omrežij pomeni pogostejše izvajanje SMVN.
Občutki jeze se pozitivno povezujejo z izvajanjem SMVN (Kowalski et
al., 2014; Wang et al., 2017). Aricak in Ozbay (2016) navajata, da dve od treh
komponent izražanja jeze: jeza usmerjena navzven (eksternalizacija jeze) in
jeza usmerjena navznoter (internalizacija jeze) pozitivno napovedujeta iz-
vajanje SMVN. Torej, učenci z višjimi ravnimi jeze oziroma posameznimi
komponentami jeze, poročajo o pogostejšem izvajanju SMVN.
Dejavniki, ki prispevajo k SMVN so vezani tudi na doživljanje vrstni-
ških odnosov. Med pokazatelja doživljanja vrstniških odnosov učencev
uvrščamo samozaznano priljubljenost in zaznano oporo s strani vrstnikov.
Samozaznana priljubljenost je opredeljena kot položaj učenca v vrstniški
skupini in se nanaša na vidnost ter dominantnost (de Bruyn et al., 2010).
Dosedanje raziskave ne dajejo enoznačnih odgovorov o povezavi med iz-
vajanjem SMVN in samozaznano priljubljenostjo. Wright (2014) ugotavlja,
da SMVN izvajajo tako učenci, ki se zaznavajo kot bolj priljubljene, kot
tudi učenci, ki se zaznavajo kot manj priljubljene, kar nakazuje, da učenci
SMVN izvajajo iz različnih razlogov. Bayraktar in Wright (2021) poročata,
da samozaznana nepriljubljenost (obratno vrednotena samozaznana pri-
ljubljenost) negativno napoveduje izvajanje SMVN, kar pomeni, da učen-
ci, ki se zaznavajo kot bolj priljubljene, pogosteje izvajajo SMVN. Zaznana
opora s strani vrstnikov je prav tako preučevan konstrukt, ki se povezuje z
izvajanjem SMVN. Dosedanje ugotovitve (Calvete et al., 2010; Williams in
Guerra, 2007) kažejo, da učenci, ki poročajo o nižjih ravneh zaznane opo-
re, poročajo o pogostejšem izvajanju SMVN.
Udeleženost v procesu t. i. tradicionalnega medvrstniškega nasilja
(npr. telesno, besedno in odnosno nasilje) kot nasilnež ali žrtev je pozitiven
napovednik izvajanja SMVN (Kowalski et al., 2014; Guo, 2016). Kowalski
in sodelavci (2014) z metaanalizo ugotavljajo, da je spletna viktimizacija
eden izmed najmočnejših napovednikov izvajanja SMVN in da je izvaja-
nje SMVN najmočnejši napovednik spletne viktimizacije, kar nakazuje na
recipročen odnos med doživljanjem nasilja in izvajanjem nasilja. Omenje-
na metaanaliza ugotavlja tudi podobno povezavo med izvajanjem tradici-
onalnega medvrstniškega nasilja in izvajanjem SMVN. Torej, učenci, ki so
tradicionalni nasilneži (telesni, besedni, odnosni), so tudi spletni nasilneži,
kar pomeni, da ena oblika nasilnega vedenja napoveduje drugo obliko na-
silnega vedenja.
116
Kowalski et al., 2019), kar pomeni, da večja uporaba spleta in socialnih
omrežij pomeni pogostejše izvajanje SMVN.
Občutki jeze se pozitivno povezujejo z izvajanjem SMVN (Kowalski et
al., 2014; Wang et al., 2017). Aricak in Ozbay (2016) navajata, da dve od treh
komponent izražanja jeze: jeza usmerjena navzven (eksternalizacija jeze) in
jeza usmerjena navznoter (internalizacija jeze) pozitivno napovedujeta iz-
vajanje SMVN. Torej, učenci z višjimi ravnimi jeze oziroma posameznimi
komponentami jeze, poročajo o pogostejšem izvajanju SMVN.
Dejavniki, ki prispevajo k SMVN so vezani tudi na doživljanje vrstni-
ških odnosov. Med pokazatelja doživljanja vrstniških odnosov učencev
uvrščamo samozaznano priljubljenost in zaznano oporo s strani vrstnikov.
Samozaznana priljubljenost je opredeljena kot položaj učenca v vrstniški
skupini in se nanaša na vidnost ter dominantnost (de Bruyn et al., 2010).
Dosedanje raziskave ne dajejo enoznačnih odgovorov o povezavi med iz-
vajanjem SMVN in samozaznano priljubljenostjo. Wright (2014) ugotavlja,
da SMVN izvajajo tako učenci, ki se zaznavajo kot bolj priljubljene, kot
tudi učenci, ki se zaznavajo kot manj priljubljene, kar nakazuje, da učenci
SMVN izvajajo iz različnih razlogov. Bayraktar in Wright (2021) poročata,
da samozaznana nepriljubljenost (obratno vrednotena samozaznana pri-
ljubljenost) negativno napoveduje izvajanje SMVN, kar pomeni, da učen-
ci, ki se zaznavajo kot bolj priljubljene, pogosteje izvajajo SMVN. Zaznana
opora s strani vrstnikov je prav tako preučevan konstrukt, ki se povezuje z
izvajanjem SMVN. Dosedanje ugotovitve (Calvete et al., 2010; Williams in
Guerra, 2007) kažejo, da učenci, ki poročajo o nižjih ravneh zaznane opo-
re, poročajo o pogostejšem izvajanju SMVN.
Udeleženost v procesu t. i. tradicionalnega medvrstniškega nasilja
(npr. telesno, besedno in odnosno nasilje) kot nasilnež ali žrtev je pozitiven
napovednik izvajanja SMVN (Kowalski et al., 2014; Guo, 2016). Kowalski
in sodelavci (2014) z metaanalizo ugotavljajo, da je spletna viktimizacija
eden izmed najmočnejših napovednikov izvajanja SMVN in da je izvaja-
nje SMVN najmočnejši napovednik spletne viktimizacije, kar nakazuje na
recipročen odnos med doživljanjem nasilja in izvajanjem nasilja. Omenje-
na metaanaliza ugotavlja tudi podobno povezavo med izvajanjem tradici-
onalnega medvrstniškega nasilja in izvajanjem SMVN. Torej, učenci, ki so
tradicionalni nasilneži (telesni, besedni, odnosni), so tudi spletni nasilneži,
kar pomeni, da ena oblika nasilnega vedenja napoveduje drugo obliko na-
silnega vedenja.
116
